Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
S kadrovanji, deljenjem davkoplačevalskega denarja preko študij in razpisov ter birokracijo je država nazadovala, sedaj pa ima Slovenija končno priložnost, da svobodno zadiha. Zaradi birokracije in ščitenja monopolov smo letno izgubljali na stotine milijonov evrov, na kar je opozoril tudi premier Janez Janša in dodal, da so poleg tega državljani izgubili tudi na milijone ur, po nepotrebnem zapravljenega časa, življenja. Jasno je, da je državo treba debirokratizirati in Zakon o debirokratizaciji je prvi korak v pravo smer: ustvarjanje spodbudnega okolja za razvoj novih idej. Dobili pa smo tudi prvi Strateški svet za digitalizacijo v naši zgodovini. Sestavlja ga več kot 30 vodilnih strokovnjakov s številnih področij, ki bodo skupaj pripravili konkretne predloge ukrepov, na področju digitalizacije gospodarstva, javne uprave, zdravstva, šolstva in družbe nasploh
Poročali smo že, da se je vlada na dopisni seji seznanila z ustanovitvijo in imenovanjem strateškega sveta za digitalizacijo, ki mu predseduje Mark Boris Andrijanič. Strateški svet za digitalizacijo je sicer posvetovalno telo predsednika vlade, naloga sveta pa je med drugim ta, da predlaga konkretne ukrepe in pravne akte s področja digitalizacije. Delovno področje Strateškega sveta za digitalizacijo še zajema vzpodbujanje digitalizacije gospodarstva in poslovnih procesov, razširitev sistemskega poučevanja digitalnih veščin v šolstvu, vključno s programiranjem, povezovanje visokošolskih in raziskovalnih institucij z gospodarstvom, podpiranje slovenskih visokotehnoloških podjetij pri prodoru na tuja tržišča, vzpostavitev umetne inteligence in kibernetske varnosti kot strateških gospodarskih in raziskovalnih prioritet Slovenije, podpiranje razvoja in uporabe tehnologij na ostalih ključnih področjih, kot so pametna mesta in vasi, tehnologija veriženja blokov in nove oblike mobilnosti, ustvarjanje pogojev za vračanje vrhunskih slovenskih kadrov iz tujine in privabljanje mednarodnih talentov na področjih, povezanih z digitalizacijo, vlaganje v razvoj napredne in varne telekomunikacijske ter ostale digitalne infrastrukture in še več. Člani Strateškega sveta in morebitni zunanji svetovalci svoje delo opravljajo brezplačno.
“Birokracija duši Slovenijo. In ščiti monopole. Letno zaradi tega izgubimo na stotine milijonov evrov, državljani pa na milijone ur po nepotrebnem zapravljenega časa, življenja,” je eno pomembnejših dejanj vlade komentiral njen predsednik, Janez Janša. Medtem ko sedanja vlada, poleg tega, da je ustanovila strateški svet za digitalizacijo, podpira tudi večje število predlogov Sveta za debirokratizacijo in s tem skuša omogočiti lažje vsakodnevno urejanje dokumentacije ter uresničuje eno od zavez, ki so jo sprejeli v koalicijski pogodbi, pa so žal vlade v preteklih letih ravnale ravno nasprotno.
Levica oblast obravnava kot sredstvo za bogatenje politične elite, za blaginjo državljanov jim ni mar
V zadnjih desetih letih so bile iz proračuna RS najbolj bajno financirane nevladne organizacije. 20 najbolje financiranih tako imenovanih “nevladnih organizacij”, večinoma iz naslova Metelkova 6 v Ljubljani, je iz proračuna prejelo kar 70.481.020 evrov, v nevladne organizacije nasploh pa se je vložilo več kot 700 milijonov evrov. Tudi če raznih afer sploh ne omenjamo, največja afera v samostojni Sloveniji je sicer povezana z gradnjo TEŠ 6, ki jo je šaleški lobi v rokah SD dobesedno izsilil – vrednost projekta pa je znašala več kot 1,3 milijarde evrov, imamo tu še na kupe povsem nepotrebnih javnih razpisov, prek katerih so si prejšnje vlade in njeni prijatelji polnili žepe. Agencija Futura je recimo zlahka dobila tri milijone evrov za promocijo slovenske hrane, od katere ni bilo vidnih prav nobenih rezultatov. Ena od Levičarska norost pri upravljanju javnega denarja pa je bila tudi ta, da so le za študije na področju oskrbe starejših porabili kar 74,5 milijona evrov. In te študije nikakor niso bile edine.
Modus operandi prejšnjih vlad je bila gradnja na preživetih metodah vladanja ter nazadovanje države
“Naša želja je napredna, moderna Slovenija. Tudi na področju mobilnosti. Nepredstavljivo pa se mi zdi, da se moramo še leta 2021 boriti, da omogočimo pogoje za digitalizacijo, ki pomeni cenejše storitve. Naša vizija uživa veliko podporo državljanov,” je zapisal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, dr. Žiga Turk, ki je prav tako med člani Strateškega sveta za digitalizacijo, pa mu je odgovoril: “Vedeti je treba, da vsaka sprememba, ki koristi neorganizirani množici in škodi dobro organizirani, majhni interesni skupini, naleti na ostro nasprotovanje slednje in na zgolj mlačno podporo množice.” Modus operandi prejšnjih vlad, ki se s prihodnostjo niso prav dosti ukvarjale, je bil namreč ta, da so gradile na preživetih metodah vladanja, država pa je bila posledično nekonkurenčna in je zato tudi nazadovala. Minister je opozoril, da je zaradi zakona, ki omogoča modernizacijo taksi prevozov in digitlizacije deležen celo groženj. “To je nesprejemljivo in hkrati močan argument, da sprejmemo predlagano zakonodajo ter sistem uredimo. Od vizije moderne, napredne Slovenije, ne bomo odstopili,” je odločno poudaril.
Estonija, ki se je osamosvojila v letu 1991, je prvak v stopnji digitalizacije
V Estoniji je parlament že leta 2000 sprejel nov zakon o telekomunikacijah, v katerem so dodali dostop do interneta na seznam univerzalnih storitev. Ta država se je v desetletjih po razpadu Sovjetske zveze razvila v voditelja v digitalni industriji, v veliki meri zahvaljujoč ukrepom samih estonskih oblasti. Estonska vlada je že leta 1994 sprejela sklep, po katerem je odstotek celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) namenila razvoju informacijske tehnologije, razvili so tudi gibanje, poznano pod imenom e-Estonia, primarni namen tega je olajšati interakcijo državljanov z oblastmi s pomočjo storitev, ki se jih da opraviti preko spleta, je pisal portal Domovina.je, ki je tudi pojasnil, da lahko v Estoniji kar 99 odstotkov storitev opravijo prek spleta. v Estoniji so do leta 2020 načrtovali z internetom pokriti celotno državo, saj so v bolj podeželskih krajih ljudje imeli kar nekaj težav z dostopnostjo do interneta. Podobno se je izkazalo tudi pri nas, ko so se med šolanjem na daljavo mnogi pritoževali, da imajo preslabo povezavo za učinkovito udejstvovanje. Da se žal na tem področju ne moremo primerjati z Estonijo, je že leta 2019 opozoril tudi dr. Žiga Turk. Po podatkih portala svetkapitala.delo.si je pred štirimi leti digitalno gospodarstvo v Sloveniji predstavljalo le dobrih pet odstotkov BDP in dosegalo zgolj polodstotno letno rast. po ugotovitvah portala ima Slovenija sicer dobro osnovo in veliko strokovnjakov, a vseeno zaostaja za vodilnimi digitaliziranimi državami in počasi tudi za povprečjem držav vzhodne Evrope.
Nezadovoljivo stanje na področju IKT v Sloveniji, je med drugim posledica opazno premajhnih vlaganj v ta sektor
Za primerjavo, v Sloveniji je stopnja digitalizacije odvisna od vsakega organa posebej. Finančna uprava je s svojim sistemom eDavki v koraku s časom, kar pa za veliko večino drugih institucij ne velja. Ministrstvo za javno upravo je sicer splošno digitalizacijo načrtovalo že leta 2008, a zaenkrat še ni prišlo do realizacije. Dr. Peter Wostner, raziskovalec in svetovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je za Finance pojasnil, da stanje na področju IKT v Sloveniji ni rožnato. “Smo pa v nekoliko boljši kondiciji, še posebej podjetniški sektor, ko gre za digitalizacijo v širšem smislu,” je ocenil. Po njegovem mnenju sektor IKT glede na druge države EU ni samo primerjalno majhen po deležu dodane vrednosti (21. med 27 državami EU), ampak hkrati od leta 2008 tudi rast njegove produktivnosti zaostaja tako za povprečjem EU kot, denimo tudi za višegrajsko četverico. Tudi če k IKT dodamo še druge na znanju temelječe storitve, se slika ne izboljša, saj tudi po tem kazalniku dosegamo zgolj 18. mesto. “Nezadovoljivo stanje na področju IKT v Sloveniji je med drugim posledica opazno premajhnih vlaganj v IKT,” je še ocenil Wostner.
Po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI 2015) se je Slovenija uvrščala na 19. mesto med 28 državami EU. Prvo mesto je pripadlo Danski, zadnje Romuniji. Čeprav je Slovenija spadala v skupino držav z nižjo uspešnostjo1, je bila še vedno nad povprečjem, lahko preberemo v Strategiji razvoja informacijske družbe do leta 2020. Leta 2018 se je na lestvicah digitalne razvitosti Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) in Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU) Slovenija uvrščala na 33. mesto, istega leta pa je po indexu DESI napredovala na 15. mesto – kar je še vedno pod povprečjem EU, a je vseeno vzbujalo določen optimizem. se je pa Slovenija uvrščala med države z najrazvitejšo komunikacijsko infrastrukturo, zaradi vlaganja v omrežja. A žal, zlasti , zlasti v mandatu vlade 2014–2018, na tem področju sploh ni bilo konsistentne razvojne politike in praktično nobenih javnih sredstev za ta namen, je zapisal Forum za digitalno družbo v svojem mnenju. Na spletni strani statističnega urada najdemo podatek, da je bila v letu 2017 vrednost vseh investicij v informacijsko-komunikacijsko tehnologijo (IKT) okoli 543 milijonov evrov, kar je bilo 10,9 odstotka vseh investicij v osnovna sredstva v tem letu. V letu 2008 so predstavljale investicije v IKT 8,9 odstotka vseh investicij v osnovna sredstva.
