Vstopamo v drugo leto vladanja Šarčeve – danes že manjšinske vlade. Čeprav je sicer šele začetek koledarskega leta, ko bi morala vlada predstaviti državljanom in gospodarstvu načrt strukturnih reform, pa je glede na politične razmere ta zgodba že zaključena. Gospodarstvo, zdravstvo, sociala, digitalizacija, upokojenci ter druga področja, kjer zaostajamo za razvitimi, boljših časov pod to vlado ne bodo ugledali. Ta je odvisna predvsem od politične volje Slovenske nacionalne stranke in manjšinskih poslancev, zato o kakršnemkoli obetu o reformnem preboju te vlade lahko le sanjamo. “Ne verjamem, da bo manjšinska vlada v svojem mandatu izvedla kakšno pomembno strukturno reformo. Skupni imenovalec koalicije je, da si ne želi predčasnih volitev, zato je edini cilj ostati na oblasti čim dlje kot je mogoče oziroma vsaj do predsedovanja EU, pri čemer te vlade strukturne reforme ne zanimajo,” je o vladnem delu Šarčeve vlade spregovoril ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik.
“Ta vlada je odvisna od podpore Slovenske nacionalne stranke in obeh manjšinskih poslancev, ki jo bo tudi vedno dobila, ko bo to potrebno, oziroma, če bodo v zraku predčasne volitve. V bistvu se bo v tem letu vsakič znova v parlamentu oblikovala “koalicija preživetja” poslancev, ki jim predčasne volitve niso v interesu,” je slikovito opisal slovensko politično situacijo bivši gospodarski minister ter predavatelj na Ekonomski fakulteti dr. Matej Lahovnik. Slovenski državljani lahko pričakujejo še eno leto stagnacije. Vlada Marjana Šarca pa se bo bolj z nujnimi ukrepi na področju strukturnih reform ukvarjala z lastnim preživetjem.
“Reformne možnosti vlade v trenutni podobi so enake ničli. Še trdna koalicija, ki ne rabi pomoči skrajnih levičarjev, ali Zmaga Jelinčiča bi imela v trenutnem preveč optimističnem okolju ogromno težav sprejeti kakršnokoli strukturno reformo. Ta vlada bo imela težave že s sprejemanjem rutiskih zakonskih aktov. Reforme so do konca tega mandata že zaključena zgodba,”pa je nad upanjem, da bo Šarčeva vlada v letu 2020 zarezala v resno delo, kritičen analitik Mitja Iršič.
“Za reforme je najboljši čas, začetek mandata, tako ali tako že zamudil. Gospodarske razmere so v zadnjem letu omogočale relativno neboleče reformne ukrepe ampak se vlada za reforme kljub temu ni odločila. Bližje kot bodo volitve, manjša bo verjetnost za kakršnokoli reformo, ki bi na kratek rok nekatere malo bolela, na dolgi rok pa prinašala vsem velike koristi”, o zamujenem reformnem vlaku Šarčeve vlade meni Matej Lahovnik.
V Sloveniji čaka 77 tisoč ljudi z napotnico hitro oziroma zelo hitro
Eden največjih izzivov Šarčeve vlade ostaja zdravstvena reforma. Čakalne vrste so eden največjih težav v slovenskem zdravstvenem sistemu, v katerega Slovenija vloži 4 milijarde letnega proračuna. “Najbolj nujna bi bila reforma zdravstvenega sistema, saj navsezadnje že preko 77 tisoč ljudi nedopustno dolgo čaka z napotnico hitro ali zelo hitro na zdravstveni poseg. Zato je celovita reforma sistema nujna in bi morala temeljiti na večji prosti izbiri zavarovancev glede tega kje in pri kom želijo opraviti storitev in na večji konkurenci med izvajalci. Vsak pacient, ki nedopustno dolgo čaka na poseg in plačuje zdravstveno zavarovanje bi moral dobiti avtomatično pravico, da opravi storitev doma ali v tujini pri izvajalcu po svoji izbiri na račun ZZZS. Nelogično je, da bi nekdo, ki nedopustno dolgo čaka in želi priti na vrsto, moral storitev še enkrat plačati iz svojega žepa, saj plačuje ustrezno zdravstveno zavarovanje,” je svoje mnenje o slovenskem zdravstvu izrazil Lahovnik.
Matej Lahovnik (Foto: STA)
Slovenski zdravstveni sistem se mora otresti sovjetizacije
“Zdravstvo bi potrebovalo popolno rekonstrukcijo, ki bi bila obratna od tega, kar država predlaga – namesto popolne monopolizacije in nacionalizacije bi bilo potrebno zakonsko urediti še večjo privatizacijo, kjer bi tudi naloge ZZZS prevzele zasebne zavarovalnice, a ne le 3 (od tega dve v rokah države) ampak bi bilo sistem potrebno odpreti tujim zavarovalnicam, ki bi – kot v vsaki panogi – s konkurenco in samo-interesnim bdenjem nad porabo sredstev skrbele za optimizacijo. Na žalost Šarčeva vlada vidi rešitev v še večji sovjetizaciji zdravstva,” je bil kritičen do Šarčeve vlade glede zdravstvenih zamisli v tekočem letu Mitja Iršič.
Mitja Iršič (Foto: Nova24TV)
Vladna koalicija raje kot bi se lotila dela zakriva prave problema zdravstva
Podobno mnenje kot Mitja Iršič izraža Matej Lahovnik glede rešitev Šarčeve vlade na področju zdravstva. “Namesto celovite reforme zdravstvenega sistema, ki bi temeljila na pravicah pacientov in ki bi izhajala iz potreb pacientov, je koalicija naredila le predlog spremembe financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je odmik od bistva problema in samo odvračanje pozornosti od pravih težav. Temeljni problem v Sloveniji so čakalne dobe, te pa so posledice tega, da se izvajalce v zdravstvu plačuje po odobrenem namesto izvedenem programu,” zaključuje Matej Lahovnik.
Znotraj sistema javnih uslužbencev in javnih naročil je za dve milijardi rezerv
Mitja Iršič pa izpostavlja največjo napako rekordnega proračuna Šarčeve vlade. “Nujne reforme lahko sledijo komaj, ko bo vlada pripravljena zagristi v grenak bombon optimizacije odhodkovnega dela proračuna. Se pravi, treba je temeljito analizirati in preveriti kam gre teh 10 milijard evrov, ki se porabijo skoraj izključno za tekoče vodenje države, ne da bi se sploh pogovarjali o reformah. Šele ko bomo prihranili kakšni dve milijardi znotraj sistema javnih uslužbencev, javnega naročanja, financiranja nevladnih organizacij in raznih čudnih poslov, kot je bila nedavna propadla zadruga virtualnih valut bomo lahko začeli s pravimi strukturnimi reformam.”
Andrej Bertoncelj nima resnih namenov, da bi slovenskim gospodarstvenikom in podjetnikom omogočil boljše davčne pogoje za njihovo delovanje (Foto: STA)
Gospodarstvo potrebuje večje davčne spodbude
Slovenski podjetniki in gospodarstvo so pljuča Slovenije. Žal pa so slovenski gospodarstveniki že nekaj let žrtve krivične finančne in davčne politike zadnjih levosredinskih vlad. “Gospodarstvo potrebuje davčne vzpodbude, če želi preživeti nemško industrijsko krizo, ki je pred nami – na žalost vlada dela ravno obratno – požrešno socialno državo hrani z višjim obdavčenjem davka na dohodek pravnih oseb. Na drugi strani viša tudi davke na kapitalski dobiček, kar bo našo državo naredilo še maj zanimivo za investitorje. Nujno bi bilo znižati večni “krizni” DDV iz 22 na 19 odstotkov in zmanjšati trošarine, ki vplivajo tako na življenje gospodinjstev kot konkurenčnost gospodarstva,” svoje misli o nujnih ukrepih v slovenskem gospodarstvu izpostavlja Iršič.
Šarčeva vlada se ne zaveda demografskih težav slovenskega prebivalstva
Statistični urad Republike Slovenije je predstavil, da slovensko prebivalstvo stara med najhitrejšimi med državami članicami Evropske Unije. Leta 2055 je po podatkih SURSA bi lahko prebivalstvo nad 65 let predstavljalo 33 odstotkov celotnega slovenskega prebivalstva. “Sloveniji grozi demografska katastrofa. Ne čez 30 ampak čez 10 let. Ustrezna ureditev trajne oskrbe starejših kot tudi pokojninska reforma (zopet predvsem v smislu večje zasebne pobude, s popolno zakonsko redefinicijo ZPIZa). To pa niso ukrepi, ki bi bili poceni – brez optimizacije odhodkovne strani proračuna ne bo šlo,” o največjih težavah na področju socialne politke izpostavlja Iršič. “Na področju pokojninske zakonodaje je reševanje težav oziroma zagotavljanje zadostnih finančnih virov, na kar je opozarjal tudi Fiskalni svet, prestavila v mandat naslednje vlade, na področju zdravstva smo priča samo kratkoročnim gasilskim ukrepom, medtem ko je bila davčna reforma bolj kozmetična z manjšimi prilagoditvami sistema in si naziva reforma sploh ne zasluži,” pa je zamujeno priložnost na področju pokojninske zakonodaje komentiral Matej Lahovnik.
Šarčeva vlada se po besedah naših sogovornikov ne misli lotiti izzivov na področju demografije in pokojninske zakonodaje. (Foto: demokracija.si)
Levica bo še vedno glasovale za socialistične zakone, pomagala bo tudi Jelinčičeva Slovenska nacionalna stranka
V lanskem letu smo videli veliko napetih glasovanj, kjer so Šarčevi manjšinski koaliciji prvo pomagali v Levici. Po njihovem razhodu in odhodom Levice v “polno opozicijo” je štafetnega rešitelja Šarčeve vlade prevzela Slovenska nacionalna stranka. Zanimalo nas je, kdo bo glavni rešitelj v letošnjem letu Šarčeve koalicije. “Malo enega malo drugega. Oblast za vsako ceno za vlado in parlamentarni stolček za vsako ceno za poslance. Včasih bo “projektno” pomagala Levica, pri bolj socialističnih predlogih zakonodaje (teh ne bo malo), včasih pa si bo moral Jelinčič izmisliti kakšen retorično vzdržen izgovor zakaj podpira vlado, s katero se sicer v ničemer ne strinja. Bistveno je le to, da bi vsak rad prejemal plačo še vsaj dve leti in pol,” je o Šarčevih adutih iz opozicijskih vrst komentiral Iršič.
Luka Mesec in njegova Levica so zaradi nesprejetja njihovega predloga glede ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prestopili v “polno” opozicijo. (Foto: STA)
Predsednik Pahor ponudil pomoč, vendar Šarec te pomoči ne bo sprejel
V zadnjem intervjuju na Odmevih je predsednik države Borut Pahor podal svojo roko, da bi pomagal Šarčevi vladi glede sprejetja nujnih reform v Sloveniji. “Predsednik Pahor ima seveda prav, ko opozarja na nujnost nekaterih reform ampak imam vtis, da premier Šarec nima tega interesa, ker se boji padca priljubljenosti, če bi se odločil za težjo a do ljudi bolj pošteno, reformno pot,” je kritičen do trinajste slovenske vlade Matej Lahovnik, Iršič pa dodaja, da je nerealistično pričakovati, da bo Šarec Pahorjev “nasvet” upošteval.
Tega se po njegovem zaveda tudi Pahor, saj je najbrž nasvet bolj kot ne pikra kritika na status quo te vlade. “Tako Pahor kot Šarec se zavedata, da je v tej vladi več potencialnih bodočih brezposelnih (če njihova funkcija preneha) kot kadarkoli v zgodovini države,” je še komentiral Mitja Iršič.
Luka Perš
