Kolegij predsednika DZ danes ni izglasoval predloga za najavo časa za obravnavo predlogov zakonov na izredni seji, ki sta jo zahtevali SMC in Levica. Predlog sta podprla le predstavnika omenjenih strank, člani drugih strank pa niso glasovali. Predsednik DZ Milan Brglez je zato za nekaj ur prekinil sejo kolegija in še ni znano, kako bo zagato rešil.
Nadaljevanje seje kolegija bo ob 16.30. V poslanskih skupinah z izjemo SMC in Levice sicer nasprotujejo tovrstni obravnavi poslanskih predlogov zakonov tik pred volitvami in po odstopu premierja Mira Cerarja. V DeSUS in SD so tudi napovedali obstrukcijo obravnave teh zakonov.
Na izredni seji, ki bo predvidoma potekala 24. in 25. aprila, naj bi poleg 13 predlogov iz vrst SMC in Levice obravnavali tudi zakonska predloga, pod katerima sta prvopodpisana poslanca iz vrst DeSUS. Zahtevo za izredno sejo so s podpisi sicer omogočili poslanci SMC. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša pa je v DZ danes napovedal, da bodo v DeSUS načelni in bodo – verjetno z izjemo predlagateljev – obstruirali tudi obravnavo teh dveh predlogov.
Kolegij predsednika DZ ima na dnevnem redu še zahtevo za sklic izredne seje, na kateri bodo predvidoma 26. aprila obravnavali končno poročilo preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Milan Brglez (SMC) pa je po najavi prekinitve kolegija napovedal, da ne bodo obravnavali drugih točk, dokler ne rešijo zagate pri prvi, torej glede seje, na kateri bi obravnavali poslanske zakone.
Na vprašanje, ali je obravnava poročila lahko zato ogrožena, je Jurša odgovoril z besedami, da je to odvisno od Brgleza: “Če si želi to blamažo, bo to tudi naredil.” Vodja poslancev SD Matjaž Han je na Brglezovo napoved odgovoril z besedami, da je “na izsiljevanje poslancev SMC zadnje čase že navajen”.
Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je ogorčena nad takšnim ravnanjem kolegov zlasti iz vrst SDS, SD in DeSUS. Na kolegiju predsednika DZ in tudi na novinarski konferenci je povzela vsebino nekaterih predlogov ter pojasnila, se finančne posledice vseh vloženih poslanskih zakonov SMC gibljejo v okviru 0,2 odstotka prilivov v državnem proračunu. “Govorim torej o zakonih, ki jih je predlagala SMC, ne govorim o zakonih, ki imajo izjemno visoke finančne posledice, in ki so jih vlagali poslanci DeSUS,” je dodala.
Po njenih navedbah je politično stališče SMC zelo jasno: “Bolje za vse. Bilo bi še bolje, če ne bi bili pri tem osamljeni. Cena, ki jo plačujemo za to, da želimo delati do konca in ljudem zagotoviti nekaj več, ne pa usmerjati vseh moči v volilno kampanjo, je zanemarljiva glede na to, kaj dobrega bi lahko skupaj z našim delom naredili za ljudi.” Po njenih ocenah je škoda, “ki jo s sedanjim pristopom delajo SD, DeSUS in SDS, velika”.
“Dovolj je bilo manipulacij in politikantskih potez starih političnih strank, ki očitno s takšnim cirkusom še v današnjem času blokirajo vse, kar mora politika narediti dobrega za ljudi, ne pa sama zase,” je dejala in izpostavila, da je kljub približevanju volitev prva naloga vseh poslank in poslancev sprejemanje zakonodaje, ki bo zagotavljala boljše življenjske pogoje za ljudi. Prvo delovno mesto poslancev je po njenih ocenah v DZ, za kar so tudi plačani.
Med pomembnejšimi predlogi je sicer izpostavila zakon o političnih strankah. “Finančne kršitve, poskusi zlorab in korupcije pri financiranju političnih strank bodo – poleg denarne globe – sedaj kaznovani tudi z izgubo pravice do javnih sredstev oziroma denarja, ki so ga poskušale koruptivno zlorabiti,” je dodala ter se vprašala, ali “je problem v SMC ali kje drugje”.
Jurša pa je ob tem poudaril, da so SMC opozarjali: “Mi nismo krivi, če nimajo političnih izkušenj in so tako masovno vlagali zakone, pozabljali pa, da so imeli predsednika vlade in ministrico za finance oz. da so imeli precej teh zakonov v rokah njihovi ministri.”
Po Hanovi oceni so se znašli v veliki zadregi, vendar se je treba po njegovih navedbah dogovoriti, kdaj je čas za ukrepanje, kdaj za delo in kdaj so pred vrati parlamentarne volitve. Spomnil je, da je Cerar odstopil in so tik pred razpustom parlamenta, “nekateri pa bi reševali tisto, kar v treh letih in pol niso rešili”. Glede na dobro vsebino nekaterih zakonov sicer obžaluje, da jih niso člani vlade prej vložili.
Glede opozoril, da so poslanci za delo v DZ plačani, pa je Han Kustec Lipicerjevi odvrnil, da je s svojim delom in angažiranostjo v tem mandatu zaslužil svojo plačo.
Po njegovem mnenju bi v tem mandatu veljalo sprejeti še poročila preiskovalnih komisij in dopolnitev ustavnega zakona za zaščito NLB, če bo prišlo do ustreznega predloga.
