Piše: P.T.
Zimska napoved Evropske komisije in Analitično poročilo »Gospodarska mortaliteta podjetij v srednji in jugovzhodni Evropi kot posledica pandemije družbe« Bisnode Dun & Bradstreet sta pokazala, da imajo mehanizmi kratkoročne državne pomoči pozitivne posledice na gospodarstvo. Čeprav je pandemija prizadela skoraj vse panoge, zaradi ustrezne in pravočasne pomoči ni prišlo do zloma gospodarstva.
S sproščanjem ukrepov in ponovnim zagonom gospodarstva lahko pričakujemo gospodarsko rast v letu 2021 ter vrnitev na predkrizno raven v letu 2022. Gospodarska rast v Sloveniji v letu 2021 bo predvidoma 4,7-odstotna, konec leta 2022 pa 5,2-odstotna.
Evropska komisija v svoji zimski napovedi (februar 2021) ugotavlja, da se je zmanjšala aktivnost zasebnih potrošnikov, na gospodarstvo pa ima še večji vpliv zmanjševanje investicij. Drugi faktor, ki bo v letu 2021 zaviral gospodarsko aktivnost, pa je izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, zaradi uvedbe carin in drugih protekcionističnih ukrepov, ki so povezani z vzpostavitvijo meja. Vse to je privedlo do razmer, ki omejujejo gospodarsko rast in razvoj podjetij.
Državna pomoč preprečila gospodarski zlom
Države so vpeljale različne oblike kratkoročne državne pomoči, namenjene malim, srednjim in velikim podjetjem. Po recesiji v prvi polovici leta 2020 je ob sproščanju ukrepov zaradi ugodne epidemiološke slike v tretjem četrtletju prišlo do naglega okrevanja gospodarstva. Pozitivne trende je nato prekinil drugi val epidemije, a vseeno so napovedi okrevanja gospodarstva ob sproščanju ukrepov vzpodbudne, saj so po poročanju Urada RS za makroekonomske analize in razvoj tudi naše glavne trgovinske partnerice oživile gospodarske aktivnosti in se je tako zmanjšal medletni padec izvoza in uvoza. Podjetja, ki so na to pripravljena, lahko pričakujejo rast v prihodnjih dveh letih.
V letu 2020 v Sloveniji 6,2-odstoten padec BDP
Kot navaja zimska napoved Evropske komisije, je s 6,3-odstotnim krčenjem gospodarstva EU v letu 2020, glede na primerljivo obdobje 2019, pandemija prizadela tudi Slovenijo. Zimska napoved ocenjuje, da bo 2020 padec BDP v Sloveniji 6,2-odstoten, kar je relativno dobro v primerjavi s sosednjo Hrvaško, za katero ocenjujejo padec BDP za 8,9 %, in Italijo, kjer je predviden padec za 8,8 %. Pomembno je poudariti, da smo se za zdaj izognili večjim odpuščanjem, saj je bila v tretjem četrtletju 2020 stopnja brezposelnosti le 0,4 % višja kot v enakem obdobju leta 2019 (Statistični urad RS). Za ta učinek so zaslužni predvsem vplivi kratkoročne državne pomoči, ki pomagajo podjetjem poslovati v gospodarski krizi zaradi pandemije.
Več izbrisov kot novoustanovljenih podjetij v 2020
Analitično poročilo družbe Bisnode Dun & Bradstreet »Gospodarska mortaliteta podjetij v srednji in jugovzhodni Evropi, kot posledica pandemije COVID-19« razkriva, da je bilo v Sloveniji do 1. 7. 2020 večje število podjetij izbrisanih kot v enakem obdobju leto poprej, hkrati pa je bilo tudi manj podjetij ustanovljenih kot v letu 2019. Razmerje med izbrisanimi in novoustanovljenimi poslovnimi subjekti indeks gospodarske mortalitete (angl. »Economical Mortality Index«). Indeks gospodarske mortalitete pod 100 % pomeni več novoustanovljenih kot izbrisanih. V letu 2019 je znašal 70 %, medtem ko je v lanskem letu narasel na 112 %. Največja razlika med izbrisanimi in novoustanovljenimi poslovnimi subjekti v Sloveniji je bila v mesecu aprilu (1.161), medtem ko je bilo največje število tako izbrisanih kot novoustanovljenih poslovnih subjektov v mesecu juniju.
Kljub karanteni, drastični omejitvi potovanj in zaprtju gostinskih lokalov se dejavnosti gostinstvo in promet ne uvrščata med prve štiri najbolj prizadete dejavnosti. Glede na dejavnost je bilo v Sloveniji leta 2020 največ izbrisanih poslovnih subjektov v sektorju strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, in sicer 21 %. Sledi trgovina in gostinstvo z dobrimi 11 %. Vodilnih pet sektorjev (gostinstvo, predelovalne dejavnosti ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti) predstavlja 57 % vseh izbrisanih poslovnih subjektov.
Kakšna je gospodarska mortaliteta podjetij v jugovzhodni Evropi in kako se je pandemija v resnici zrcalila na gospodarskem stanju, upoštevajoč primerjavo izbrisanih in novoustanovljenih poslovnih subjektov v JV Evropi v prvih šestih mesecih leta 2019 in v istem obdobju 2020, lahko v celoti preberete v Bisnode analitičnem poročilu.
V letu 2022 predvidena vrnitev gospodarstva na predkrizno raven
V vseh državah še vedno veljajo ukrepi za omejitev širjenja virusa, a napovedi Evropske komisije predvidevajo rast BDP ob sproščanju omejitev, do katere bo predvidoma prišlo že v prvem četrtletju leta 2021. Gospodarsko rast lahko pričakujemo tudi v nadaljevanju leta 2021; v skladu z zimsko napovedjo Evropske komisije bo leta 2021 BDP v EU zrasel za 3,7 %. Rast BDP bo posledica odziva gospodarstva na rahljanje ukrepov ter vpliva kratkoročne državne pomoči, ki se bo v letu 2021 predvidoma postopoma zmanjševala in ukinjala. V letu 2022 pa se bo gospodarska rast predvidoma nadaljevala; napovedana rast BDP v 2022 v EU znaša 3,9 %. Po teh podatkih pričakujemo vrnitev gospodarstva na predkrizno raven v letu 2022 oziroma v nekaterih državah, ki so utrpele manjše posledice pandemije, že konec leta 2021, kar so bolj optimistične napovedi, kot jih je Evropska komisija podala v jesenskem poročilu. V državah, kjer gospodarstvo v večji meri temelji na turističnem sektorju, bo okrevanje počasnejše.
Predvidoma 4,7 % gospodarska rast v Sloveniji v letu 2021 in 5,2-odstotna rast ob koncu leta 2020
Gibanje ekonomskih kazalnikov je bilo v Sloveniji za leto 2020 podobno kot v drugih evropskih državah. V drugem četrtletju se je gospodarstvo skrčilo za skoraj 10 %, nato je ob sproščanju omejitvenih ukrepov v tretjem četrtletju prišlo do gospodarske rasti. V četrtem četrtletju se je zaradi slabšanja epidemiološke slike in hkratnega povečevanja omejitvenih ukrepov gospodarska rast upočasnjevala. V skladu z zimsko napovedjo Evropske komisije naj bi bila gospodarska rast v letu 2021 4,7-odstotna, nadaljevala pa se bo tudi v letu 2022. S 5,2-odstotno rastjo ob koncu leta 2022 lahko pričakujemo vrnitev na predkrizno raven, povečanje potrošnje in javnih investicij ter povečanje izvoza in uvoza.
Vir: Bisnode
