Kontroverzni ljubljanski župan Zoran Janković se bo na novembrskih volitvah potegoval za še četrti mandat. Bodo Ljubljančani tokrat znova spregledali, da proti njemu teče kar 9 predkazenskih postopkov in da je bil do sedaj obtožen jemanja podkupnin, izsiljevanja farmacevtke za spolne usluge, povzročitve bančne luknje zaradi sporne izgradnje stadiona ter kupa drugih dejanj, povezanih z družinskimi posli in odpisi dolgov, ki mu jih v normalni državi ne bi nikoli spregledali pošteni sodniki, kaj šele volivci?
Zoran Janković je kot prvi kandidaturo za ljubljanskega župana napovedal na Dvornem trgu in Ljubljančane prosil, da mu namenijo zadostno število podpisov, ki jih potrebuje za vložitev kandidature. Te bodo prihodnji teden zbirali pred upravnimi enotami. Še pred napovedjo se je župan, ki končuje tretji mandat, sestal s kandidati, ki se bodo 18. novembra potegovali za članstvo v mestnem svetu.
Mediji prikrivajo vse njegove grehe
Janković, redni obiskovalec socialističnih proslav, sebe rad razglaša za socialnega človeka. “Delu čast in oblast!” je parola, ki jo vsako leto pove v mikrofon vsej množici gorečnežev in privilegirancev na Rožniku za 1. maj. Toda ljubljanski župan je v resnici kapitalist, ki je zaradi sodelovanja v Kučanovem gospodarskem krogu Forum 21 enormno obogatel, vedno na račun javnih sredstev. Osrednji mediji so iz njega gradili zgodbo o uspehu in uspešnem menedžerju, čeprav je uspeh Mercatorja temeljil na uničevanju konkurence in nedovoljeni državni pomoči ter zadolževanju. Uradni podatki kažejo, da je imel pred prihodom Jankovića na čelo Mercatorja leta 1997 trgovec 30 milijonov evrov dolgov, kar je znašalo 14 odstotkov vrednosti premoženja, ob Jankovićevem odhodu leta 2005 pa so dolgovi presegali 626 milijonov evrov in z njimi je bilo financiranega že 41 odstotkov celotnega premoženja.
Da Janković še zdaleč ni tako uspešen menedžer, za kakšnega se ima, kažejo tudi uradni podatki Finančne uprave RS (Furs), saj so podjetja družine Janković državi dolžna več milijonov evrov. Med velikimi davčnimi dolžniki Sloveniji so podjetja Electa, d.o.o., Electa Holding (obe podjetji državi dolgujeta med 300 tisoč in 500 tisoč evrov) in Electa Naložbe, d.o.o., ki finančni upravi po podatkih dolguje celo več milijonov evrov.
Celoten članek je dostopen tu.