Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Predsednik državnega zbora Igor Zorčič ni sklical izredne seje na pobudo stranke SDS in NSi zaradi programa politične stranke Levica, ki po njihovem mnenju ruši temelje ustavne demokracije. Za (ne)sklic seje se je odločil na podlagi negativnega mnenja zakonodajno-pravne službe o razpravljanju o ustavnosti programa Levice. V nasprotju z mnenjem zakonodajno-pravne službe in mnenjem Zorčiča pa ustava določa, da predsednik državnega zbora MORA sklicati nujno sejo, če to predlaga četrtina poslancev.
Poslanski skupini SDS in NSi sta vložili zahtevo za sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije s predlogom priporočila Vladi Republike Slovenije in drugim državnim organom v zvezi z napovedmi rušenja parlamentarne demokracije in drugih temeljev ustavnega reda Republike Slovenije v programu parlamentarne politične stranke. Omenjeni stranki si želita, da bi nad delovanjem Levice opravljali okrepljen nadzor, ker so prepričani, da ta ogroža temelje ustave.
V nadaljevanju je zakonodajno-pravna služba izdala negativno mnenje o tem, da bi poslanci razpravljali o ustavnosti programa Levice. Menijo, da je za takšne tematike pristojno le ustavno sodišče, zato predsednik državnega zbora Igor Zorčič seje ni sklical, saj naj ne bi bili izpolnjeni ustavni, zakonski ali poslovniški pogoji za sklic seje.
Zorčič je sicer zmotno prepričan, da bi s predlogom nadzora in spremljanjem parlamentarnih političnih strank pravzaprav tudi koalicijske stranke spodkopale lastne temelje. “Takšno priporočilo je po moji oceni absurd brez primere v neki parlamentarni demokraciji,” je pojasnil. Nasprotno so koalicijski poslanci prepričani, da bi moral biti hram demokracije odprt za razpravo.
Predsednik državnega zbora MORA sklicati izredno sejo na zahtevo poslancev
Ustava določa sklic izredne seje, če jo predlaga četrtina poslancev. “Redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora; izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike,” je zapisano v 85. členu zasedanja državnega zbora. Glede na to, da je ustava nad vsemi zakoni, to lahko pomeni, da je Zorčič z (ne)sklicem seje kršil ustavo, ki je glede tega zelo jasna in ne dovoljuje izjem, razen če bi šlo za očitno kršitev ustave, kar pa v danem primeru ne zakonodajno-pravna služba DZ in ne Zorčič ne morejo izkazati. Zorčič je s to potezo preklica izredne seje namreč povzročil ravno nasprotno ter povzročil neustavno stanje državnega zbora, ki bi kot ena izmed vej oblasti morala striktno temeljiti na spoštovanju ustavnosti in zakonitosti.
