13 C
Ljubljana
sobota, 8 maja, 2021

Komunisti so leta 1945 na prisilno delo poslali družino Ehrlich, ker so v petnajstih letih razširili tekstilno proizvodnjo

11. avgusta 1945 so komunisti, oziroma njihovo vojaško sodišče, tekstilnega industrialca Avgusta Ehrlicha in njegovo družino v odsotnosti na hitro obsodili na odvzem premoženja in dolga leta prisilnega dela samo zato, ker so v petnajstih letih uspeli razširiti posel in tekstilno proizvodnjo.

Sodbo so objavili v časopisu:

slika za medtekst

Foto: Twitter

Tukaj pa si preberite nekaj o tekstilni tovarni Avgusta Ehrlicha in njeni usodi po nacionalizaciji:

Podjetje je bilo ustanovljeno 1. januarja 1927, ko je Ivan Braun, tekstilni industrialec iz Jilemnice, češkoslovaški državljan, osnoval podjetje Predilnica, tkalnica, barvarna, apretura in tovarna pletenin Ivan Braun, Maribor. V preurejene prostore bivše konjeniške kasarne v Mariboru je preselil stroje iz svoje tekstilne tovarne na Češkem. Do poletja leta 1927 so bili montirani že vsi stroji v pletilnici in tkalnici in tovarna je začela obratovati s 180 delavci. Leta 1931 je kot tihi družabnik vstopil v podjetje Avgust Ehrlich, tekstilni industrialec iz Libereca na Češkem, češkoslovaški državljan, in leta 1933 prevzel celotno podjetje. Ivan Braun je izstopil iz družbe. Dne 31. avgusta 1933 se je podjetje na novo protokoliralo pod imenom Avgust Ehrlich, Maribor. Tiha družbenika sta bila Ernest Ehrlich, upravni svetnik Jugoslovanske združene banke, in Otto Ehrlich, industrialec v Pragi. Osnovni kapital družbe je bil 13 milijonov dinarjev in je bil češkoslovaški.

Tovarna je imela predilnico, tkalnico, barvarno in apreturo ter oddelek za izdelovanje vate. Izdelovala je bombažno, volneno, polvolneno in vigonjsko prejo ter bombažno blago, hlačevino, volneno in polvolneno blago; v posebnem obratu je izdelovala vato in vatelin. Leta 1938 je bila proizvodnja 637 t bombažne preje, 400 t vate, 1,3 milijona metrov bombažnih ter volnenih tkanin in 5 milijonov metrov zavojnega materiala v skupni vrednosti 47 milijonov dinarjev. Od leta 1928 do 1933 je tovarna zaposlovala okrog 200 delavcev, do leta 1937 okrog 320, do leta 1939 pa 930 delavcev.

Po nacionalizaciji je bilo leta 1946 ustanovljeno podjetje Tovarna volnenih in vigogne izdelkov, Maribor. Leta 1962 se je podjetje preimenovalo v Merinka Maribor. Tega leta sta se združili Predilnica in tkalnica Maribor ter Merinka v tovarno PTM Merinka, h kateri se je priključila še Ruška tekstilna industrija iz Ruš. Začeli so izdelovati tkanine iz volnene mikane in česane preje. Zgradili so nov obrat za izdelovanje hlačnih nogavic. Merinka je imela leta 1990 okrog 12.000 predilnih vreten za bombaž, 9400 za volno in tkalnico zmogljivosti do 1,9 milijona metrov oplemenitenih  tkanin. Zaposlenih je bilo 900 delavcev.

Zadnje novice

Sorodne vsebine