Kandidat za okoljskega ministra Andrej Vizjak se je v predstavitvi pred matičnim odborom DZ zavzel za negovanje skrbi za naravo in zdravo okolje ob hkratnem zagotavljanju razvoja družbe in gospodarstva. Kot prioritetna področja je navedel probleme s kopičenjem odpadkov, poenostavitev postopkov in pospešitev ključnih nacionalnih projektov.
Na splošno se je kandidat za ministra za okolje in prostor zavzel za uravnoteženje interesov varovanja okolja in razvoja družbe in gospodarstva: “Okoljska politika mora biti premišljena, da omogoča razvoj, na drugi strani pa ohranja skrb za naravo.” Poudaril je, da ta skrb ne pomeni vedno nujno ohranjanja sedanjega stanja: “Narava in okolje se nenehno spreminjata, zlasti v zadnjih letih, ko smo priča podnebnim spremembam.” Konzervacija nekega stanja zato ne pomeni tudi srednjeročne in dolgoročne skrbi za določene pojave.
Zagotovil je, da se ne zavzema za favoriziranje razvojnih teženj gospodarstva na račun interesov narave. “Gre za tehtanje od primera do primera, od politike do politike, od strategije do strategije.”
Konkretneje je Vizjak predstavil tri prioritetna področja, ki se jih bo lotil v primeru imenovanja za okoljskega ministra. Prvo področje so problemi s kopičenjem odpadkov vseh vrst, tudi komunalne odpadne embalaže in blata s čistilnih naprav.
Pri embalaži je kot “zanimivo” kratkoročno rešitev ohranil predlog uvedbe povečanja okoljske dajatve za embalerje, ki dajejo embalažo na trg. Z zbranim denarjem bi država krila odvoz sedaj nakopičene odpadne embalaže. Zavzel se je tudi za razširitev kroga plačnikov embalažnine, ki bi jo manjši zavezanci, “recimo nad eno tono”, plačevali prek pavšala.
Glede že pripravljene novele zakona o varstvu okolja, ki na novo ureja razširjeno odgovornost proizvajalcev, je ocenil, da je “zakon je prenormiran”. Spremembe bi morali uvesti z zakonom, izvedli pa bi ga z uredbami.
Zavzel se je tudi za domače sežigalnice. “Sem zagovornik regijskega pristopa,” je povedal Vizjak in dodal, da se mu zdijo bolj od sosežiga smiselne monosežigalnice. Glede blata s čistilnih naprav pa kandidat za ministra srednjeročne rešitve vidi v postavitvi kapacitet za njegovo sušenje.
Druga prioriteta bo poenostavitev in skrajšanje postopkov pridobivanja “dovoljenj vseh vrst”. V tej navezi je glede delovanja Agencije RS za okolje (Arso) dejal, da mora “večjo težo imeti stroka in manjšo birokracija”. “Verjetno bom angažiral državnega sekretarja, ki bo pristojen za debirokratizacijo na področju dovoljenj,” je dejal.
Za direkcijo za vode je ocenil, da ji je ministrstvo prepustilo preveč strateških nalog: “Ločiti je treba, kdo izvaja naloge, kdo pa jih snuje in nadzira.” Spomnil je, da trenutno stoji vrsta investicij v vodno infrastrukturo, čeprav je za te namene na voljo še 100 milijonov evrov nepočrpanega evropskega denarja. Tako se je zavzel za takojšnji zagon investicij iz stare evropske perspektive in nato načrt koriščenja sredstev iz naslednje.
Vizjak je sicer kot idejo napovedal razmislek, da bi vodno infrastrukturo zgradili “vnaprej”. Torej bi se zadolžili, potrebna sredstva je ocenil na med milijardo in 1,5 milijarde evrov, nato pa s sistemskimi viri to poplačali v roku denimo 15 let. “S tem bi preprečili poplave, hkrati pa sprostili investicijski potencial in slovenskim podjetjem zagotovili posel,” je pojasnil.
Glede prenovljenih gradbenega zakona in zakona o urejanju prostora iz leta 2018 je dejal, da sta “oba predpisa … v prvi fazi potrebna vsaj operativnosti, v drugi fazi pa celovite poenostavitve”.
Vizjakova tretja prioriteta bo pospešitev ključnih nacionalnih projektov v državi. Če se vlada odloči za nek projekt in po ustreznem postopku sprejme državni prostorski načrt, morajo državni organi “narediti vse, da pride do izvedbe tega projekta, ne pa da iščejo razloge, kako se ga ne da narediti”, je poudaril.
Pri stanovanjski problematiki je Vizjak podprl idejo povečevanja fonda najemnih stanovanj po vsej državi. Prepričan je, da bi do leta 2025 lahko dobili med 4000 in 5000 novih stanovanj. Prav tako je podprl idejo o zamenjavi neprofitne s stroškovno najemnino s subvencioniranjem za ranljive skupine.
Ukrepi so potrebni tudi na področju dimnikarstva, je poudaril Vizjak. Med možnostmi je omenil enostavnejše prehajanje uporabnikov med dimnikarskimi službami in večnivojske licence.
Glede nevladnih organizacij pa je poudaril, da jih “ceni”, a ne morejo vse imeti statusa, da delujejo v javnem interesu.
Vizjak je opozoril še, da bo v primeru imenovanja že tretjič minister. “Tega mi ni treba. Imam razmeroma ugodno službo, manjka mi še kakih osem let do upokojitve. A čutim poslanstvo, da tu nekaj naredimo,” je dejal.
Odbor sejo nadaljuje s postavljanjem vprašanj ministrskemu kandidatu.
