11.3 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Kako tvegano je v Sloveniji biti otrok?

Največ težkih poškodb otrok in mladostnikov se zgodi pri padcih, najnevarnejši pa je promet. Prav prometne nesreče so najpogostejši vzrok smrtnih poškodb pri mladostnikih, otroci pa se pogosto poškodujejo tudi kot pešci ali potniki v avtomobilu. 

 V Sloveniji zaradi poškodb vsako leto umre 7 otrok in 17 mladostnikov. Na enega v nezgodi umrlega otroka ali mladostnika jih 1.280 obravnavajo v službi nujne medicinske pomoči, 180 pa jih sprejmejo na zdravljenje v bolnišnico. Številni imajo po poškodbi tudi trajne posledice. Pogostost poškodb otrok in mladostnikov je odvisna od številnih dejavnikov tveganja in vseh ni mogoče odpraviti. V članku na portalu Vse bo v redu navajajo, da je izpostavljenost določenemu tveganju za otroka koristna, saj ga nauči prepoznati strah in svoje telo.    

35 2 mladi voznik rgb

 
V obdobju mladostništva skokovito narastejo poškodbe zaradi prometnih nesreč.

Težka naloga

»Gledati soočenje otroka s potencialno nevarnostjo je težka naloga za starše,«  meni sociologinja Nina Držaj. Vendar je prav sposobnost prepoznavanja nevarnosti ključna. Za to skrbijo možgani, ki lahko nevarnost prepoznajo celo brez praktičnih, identičnih izkušenj iz preteklosti. Tako je tudi pri soočanju s prometom, vendar pa je v Sloveniji še vedno 1,7-krat večja smrtnost v prometnih nesrečah kot na Nizozemskem. Zato predvsem malčki in otroci v prometu potrebujejo vodstvo in skrb odraslega, saj so njihove zaznave in spretnosti v primerjavi z odraslimi precej omejene. Z odraščanjem in vse boljšo motorično usposobljenostjo se otroci vse bolj vključujejo v promet. Več se igrajo na cesti oziroma ob njej, uporabljajo rolke, skiroje in kolesa. Zato poškodbe v prometu naraščajo s starostjo otrok, sistemski ukrepi, kot so ozaveščanje voznikov, treningi varne vožnje, pripomorejo k varnosti in zmanjšujejo število poškodb.

Razvijajoči se možgani

Po drugi strani pa so druge poškodbe, ki se zgodijo otrokom in mladostnikom, povezane predvsem z njihovo starostjo in razvojem možganov. Pri tem so prav padci daleč najpogostejši vzrok nesmrtnih poškodb v vseh starostnih obdobjih. Otroci vseh starosti imajo sicer enake možganske strukture kot odrasli, a njihovo delovanje še ni zrelo. Njihove zaznave so drugačne, možgani se intenzivno učijo in pridobivajo nove načine delovanja. Hkrati pa je tudi nabor izkušenj pri otrocih zelo omejen. Zato drugače zaznajo nevarnost in se nanjo tudi drugače odzovejo. V puberteti se vse začne dogajati hitro, možgani še hitreje zorijo. Najstniki so pogumni, neustrašni, brezkompromisni, tveganje sprejemajo kot samoumevno in so na vrhuncu svojih telesnih zmožnosti. Pogosto se ob neizkušenosti vedejo tvegano in so izpostavljeni močnemu, lahko negativnemu vplivu vrstnikov. Zaradi še vedno nezrelih možganskih struktur najstniki teže upoštevajo pravila in prepreke ter se hkrati zelo hitro odločajo. Vse to povečuje možnosti poškodb. Sicer pa se nasploh največ poškodb ne zgodi med organiziranimi dejavnostmi, pač pa na domačem dvorišču, med prosto igro z vrstniki. Vsaka 25. poškodba se konča s trajnimi posledicami, ki lahko družino brez nezgodnega zavarovanja tudi finančno obremenijo. 

Pripraviti otroke in mladostnike na izzive

Otroke in mladostnike je treba ustrezno opremiti, ne pa jim izpostavljanja nevarnosti čisto prepovedati ali povsem omejiti. Sami morajo spoznavati življenje in izzive, ki jih prinaša, četudi se na tej poti kdaj spotaknejo. Ravnovesje med tveganjem in varnostjo je za odraščanje namreč ključno.

 

PROMOCIJSKI ČLANEK

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine