Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Osrednji mediji so več dni napadali vlado, da premalo investira za zeleni prehod in digitalizacijo, saj so se sklicevali na podatke bruseljskega inštituta Bruegel, ki je navedel napačne podatke o investiranju Slovenije iz Evropskega sklada za okrevanje in odpornost. Po izračunu, ki so ga pomotoma objavili, bi Slovenija polovico manj denarja namenila za zeleni in trajnostni razvoj ter polovico manj za digitalizacijo in več za preostale projekte. Černač je poudaril, da bo Slovenija za zeleni razvoj kot prva načrtovano namenila preko milijarde evrov sredstev in preko pol milijona za digitalizacijo, kar je dvakrat več, kot je poudaril inštitut. “Pri zelenem in digitalnem razvoju smo nad spodnjim limitom, ki ga določa uredba, in v zlati sredini z drugimi državami EU,” je pojasnil Černač.
Med večinskimi mediji je opaziti vedno manj pozitivnih novic na račun Slovenije in dela vlade. Kljub obilici novih projektov se na vsak način trudijo “dokazati”, da je delo vlade slabo in da sprejema napačne ukrepe. Tokrat je v ospredje stopila novica o evropskih sredstvih za zeleni in digitalni razvoj ter delež namenjenih sredstev za druge projekte.
Izkazalo se je, da je bruseljski inštitut Bruegel objavil napačne podatke, ki so bili vezani na namenitev sredstev Slovenije. Po prvi tabeli, ki so jo objavili, naj bi bilo za zeleni prehod namenjeno le 0,77 milijarde evrov sredstev, za digitalni razvoj 170 milijonov evrov in 1,62 milijarde za preostalo.
Na inštitutu so kasneje ugotovili, da so za Slovenijo navedli napačne podatke in so jih tudi popravili. Kot izhaja iz popravljenega grafa, bo 1,05 milijarde evrov namenjenih za trajnostni in zeleni prehod, za digitalizacijo bo namenjenih 0,54 milijarde evrov in za preostale projekte malo manj kot milijardo evrov sredstev.
Konec aprila je Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko razkrila načrt za okrevanje in odpornost, pri čemer največji delež zavzema trajnostni in zeleni prehod, in sicer 705 milijonov evrov nepovratnih in 1,600 milijard evrov povratnih sredstev. Temu sledi podporno okolje za podjetja z 191 milijonov evrov nepovratnih in 828 milijonov evrov povratnih sredstev.
Za področje digitalizacije (Digitalna Slovenija) je predvidenih 347 milijonov evrov nepovratnih in 205 milijonov evrov povratnih sredstev. Področju izobraževanja (na znanju temelječa družba) namenjajo 322 milijonov evrov nepovratnih in 105 milijonov evrov povratnih sredstev. Turizmu in kulturi pa 140 milijonov evrov nepovratnih in 200 milijonov evrov povratnih sredstev.
Ne glede na to, da je vlada načrt porabe evropskih sredstev javno objavila, je javna hiša RTV to razpredelnico oziroma podatek objavila, ne da bi očitno preverila načrt, ki ga je izdal SVRK. Na RTV so tako v naslovu izjemno široko uporabili naslov “Slovenski načrt za okrevanje je najmanj zelen in najbolj nedigitalen”. Javna hiša se po očitnem primeru ni šla resnega novinarstva in je dejansko objavila takšne podatke, po katerih navajajo, da je Slovenija svoja sredstva namenila manj, kot to določa evropska uredba. Minister brez resorja, zadolžen za črpanje evropskih sredstev Zvone Černač je poudaril, da smo pri zelenem in digitalnem razvoju nad spodnjim limitom, ki ga določa uredba, in v zlati sredini z drugimi državami EU. “Spet delo levičarskih kvizlingov?” je bil kritičen Černač.
