Piše: Vida Kocjan
Po pregledu bilanc in po nedavnih razkritjih posnetih pogovorov na portalu Anti Corruption 2026, v katerih je Dejan Paravan, dolgoletni Golobov zaupnik in nekdanji šef Gen energije, neposredno potrdil namero o privatizaciji podjetja Gen-I, se vse glasneje postavlja vprašanje: Ali si je Robert Golob pripravil »zlato banko« in »zlato padalo« za čas po volitvah 2026?
Država Gen-I uradno obvladuje stoodstotno, a spremembe statutov, zadržani dobički v višini 218 milijonov evrov in zakonske prilagoditve kažejo na pot do tihe tajkunske privatizacije, ki bi koristila Robertu Golobu in njegovemu ožjemu krogu.
Po navedenih razkritjih Golob načrtuje olastninjenje (privatizacijo) družbe Gen-I, ki je prek državnih družb Gen energija in Slovenski državni holding (SDH) v 100-odstotni državni lasti. Namero privatizacije družbe Gen-I je v zadnjem skrivaj posnetem pogovoru potrdil tudi Dejan Paravan, zelo dober Golobov prijatelj, nekdanji generalni direktor družbe Gen energija in zdajšnji direktor zasebne družbe NGEN.
Zlato padalo za posameznike
Namero o privatizaciji nakazujejo tudi analize lastniške strukture in dokumenti podjetja Gen-I. Uradno vlada ali Gen-I teh načrtov (pričakovano) ne potrjujejo. Kako jih tudi bi, saj bi v javnosti močno zavrelo. Poznavalci pa opozarjajo na zelo možno »tajkunsko privatizacijo« in zlato padalo za posameznike po najverjetnejšem političnem volilnem porazu.
Zamegljeno delovanje družbe Gen-I
Paravan je v posnetku, objavljenem na anti-corruption2026.com, neposredno dejal, da Golob želi privatizirati Gen-I, ker je družba močno politizirana in cilji niso transparentni. Omenja dva scenarija tajkunizacije, in sicer: 100-odstotno državno lastništvo, kar za nameravane privatizerje ni ugodno. Druga možnost je privatizacija, pri kateri bi država dobila večjo vrednost kljub manjšemu deležu (npr. prodaja manjšega deleža tujim investitorjem ali zasebnikom).
Navaja še, da naj bi bila privatizacija »ugodnejša za Goloba« in nekatere iz njegovega ožjega kroga, saj omogoča višjo denarno vrednost ob manjšem deležu. Pogovori naj bi potekali tudi s tujimi investitorji, ki so spraševali po lastništvu in vplivu Goloba.
Mehanizem prek sprememb lastniške strukture
Po navedbah portala Zanima.me in Nove24TV pa je Gen-I trenutno kljub formalni državni lasti (Gen energija 50 odstotkov + Gen-EL 50 odstotkov, Gen-EL pa delno v lasti podjetja Gen-I) urejen tako, da država izgubi dejanski nadzor.
Leta 2016, v času, ko je Gen-I vodil Robert Golob, vlado pa Miro Cerar, je bila namreč ustanovljena družba Gen-EL. Šlo je dejansko za t. i. fikus podjetje brez zaposlenih. Prav Gen-El pa naj bi preprečeval obvladovanje s strani enega družbenika. To so nato »uredili« tudi s statutom.
Po teh spremembah od 1. januarja 2025 Gen energija ekonomsko ne obvladuje več podjetja Gen-I. To je razvidno tudi iz letnega poročila podjetja Gen-I za leto 2024, v katerem je uporabljen izraz »skupni podvig«.
Decembra 2024, v času Golobove vlade, so namreč spremenili statut podjetja Gen-I. Odstranili so obveznost prodaje vsaj 62,5 odstotka elektrike prek tega podjetja.
Gen-I zavrača obtožbe
Iz družbe Gen-I prek svoje piarovske službe obtožbe zavračajo. Navajajo, da je lastniška struktura zakonita od leta 2006, da ni krožne strukture po sprejetih spremembah leta 2016, zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) pa upošteva vse omejitve.
»Parkiranje« dobičkov
Nadalje je Golobova vlada dovolila »parkiranje« 218 milijonov evrov dobička, od tega 182 milijonov evrov dobička, zadržanega iz preteklih let v Gen-I, namesto da bi ga družba Gen-I v državni proračun izplačala kot dividende. Ta denar naj bi služil prav za privatizacijo, ki bi omogočila tudi, da bi več kot 26 tujih odvisnih družb Gen-I lahko prešlo v zasebne žepe, to je med zasebne lastnike.
To naj bi ustvarilo »zasebno podjetje Roberta Goloba v 100-odstotni lasti države«. Po volitvah 2026 naj bi sledila prodaja ali prevzem s strani Golobovega kroga (npr. kot zlato padalo za Goloba ali sodelavce, kot je Maks Helbl).
Struktura naj bi kršila zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v 554. členu, ki določa medsebojno lastnino, slednjo omejuje na 25 odstotkov glasovalnih pravic. To daje državi dejansko večino, v praksi pa se to izključuje.
Zakon o oskrbi z električno energijo kot pravna podlaga
Žvižgač je že pred časom povedal, da je bil zakon o oskrbi z električno energijo, ki naj bi bil podlaga za takšno ravnanje, napisan že leta 2019. Sprejet je bil sicer oktobra 2021. Pri pripravi naj bi sodelovala Danijel Levičar, trenutno državni sekretar za nacionalni jedrski program v Kabinetu predsednika vlade RS, in Bojan Kumer, trenutno minister za okolje, podnebje in energijo, včasih pa minister za infrastrukturo, ki je bil pristojen tudi za energijo. Oba sta Golobova človeka, s takšnimi zakonskimi določili pa naj bi bila omogočena privatizacija.
Levičar-Kumrov zakon namreč omogoča, da pravne in fizične osebe postanejo elektrodistributerji. Pred tem to ni bilo mogoče. Odprla so se vrata zasebnim naložbam v sončne in plinske elektrarne, baterije, polnilnice in trgovanje. Omrežnine (SODO) pa naj bi omogočale prikrite dobičke brez realnih investicij.
Tako naj bi Gen-I in širši energetski sektor postala del zasebnega monopola. To se navezuje tudi na stari »Projekt Grom«, kjer je Golob načrtoval tajno prodajo, in sicer 50 odstotkov podjetja Gen-I, brez vednosti države. Obljubljena provizija za to je bila 420 tisoč evrov.
Načrti za lastninjenje
Golobovi naj bi Gen-I tako »olastninili« s kombinacijo spremembe statutov in odvzema državnega nadzora, zadržanjem dobičkov v višini 218 milijonov evrov, uporabo zakonov in pričakovano prodajo deleža po volitvah.
Vse to naj bi omogočilo prehod iz državnega v zasebno lastništvo posameznikov iz kroga Roberta Goloba ali tujih partnerjev. Vse to brez neposrednega plačila državi. Tudi tu gre torej za velik sum korupcije, tokrat v energetiki.
Janez Janša: »To ni le zlato padalo, to je zlata banka in kraja Slovenije«
Janez Janša (SDS) je sredi marca na novinarski konferenci skupaj z Jernejem Vrtovcem (NSi) ostro komentiral dogajanje okoli družbe Gen-I, trgovske družbe z električno energijo, in Roberta Goloba, ki je podjetje vodil pred vstopom v politiko.
Janševa ključno sporočilo je bilo: »To ni le zlato padalo, to je zlata banka in kraja Slovenije.«
Povedal je, da je pregledal poslovno poročilo podjetja Gen-I za leto 2024 in bil zgrožen. Dodatno je ugotovitve povezal še z navedbami iz objavljenih posnetkov (na strani anti-corruption2026.com). Ti razkrivajo vpliv in obvladovanje podjetja Gen-I s strani Goloba in povezanih oseb kljub državni lasti.
Janša je konkretno izpostavil: Leta 2022, v času med energetsko krizo, je Gen-I zadržal izplačilo okoli 64 milijonov evrov dobička državnemu proračunu. Po novejših navedbah se je znesek »parkiranih« oziroma zadržanih dobičkov dvignil celo na okoli 218 milijonov evrov.
Tako Janša kot Vrtovec sta opozorila, da se s temi zadržanimi dobički pripravlja privatizacija (ali lastninjenje) podjetja Gen-I, kar bi Golobu omogočilo varen in dobičkonosen »pristan« po porazu na volitvah 2026. Torej zlato padalo.
Janša je dodal, da ga je ob pregledu bilanc »skoraj kap«, in označil celotno zadevo za »krajo Slovenije« ter del delovanja »organizirane kriminalne združbe« na oblasti.
Sumi, ki jih bo treba še razčistiti
Obstajajo sumi, da se dobiček podjetja Gen-I ne izplačuje lastniku (državi), ampak se akumulira znotraj skupine Gen, kar naj bi olajšalo morebitno preoblikovanje ali prodajo podjetja v zasebne roke. To bi Golobu (in morebitnim povezanim osebam) omogočilo nadzor in koristi po politični karieri, ne da bi moral računati na državni nadzor ali odpoklic.
