Vlada pod vodstvom Janeza Janše, ki je v državnem zboru prisegla na dan razglasitve epidemije, 13. marca 2020 pozno zvečer, je nemudoma začela sprejemati ukrepe za preprečevanje širjenja okužb novega koronavirusa ter ukrepe za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu.
Doslej so na predlog strokovne skupine, ki jo je oblikovala vlada in jo vodi znani ekonomist dr. Matej Lahovnik, sprejeli šest zakonskih svežnjev, za kar so skupno namenili okoli 7 milijard evrov pomoči. Zadnji zakonski sveženj za blaženje posledic epidemije je državni zbor sprejel prejšnji teden. Namen tega je na primer ohraniti kondicijo družbe, države in gospodarstva tudi za čas po epidemiji, kakor je pri predstavitvi tega svežnja ukrepov v državnem zboru dejal predsednik vlade Janez Janša.
S šestim zakonskim svežnjem so nadgradili prejšnje, dodali nove in podaljšali nekatere, ki so veljali doslej, ali pa jih znova sprejeli. Šesti sveženj ukrepov, ki ga je sprejel državni zbor in je vreden milijardo evrov, je namenjen prebivalcem in gospodarstvu za omilitev posledic nove epidemije bolezni COVID-19. Podaljšani ali na novo uvedeni so ukrepi na področju dela in delovnih razmerij, socialnega in zdravstvenega varstva, šolstva in gospodarstva.
V vladi pripravljajo tudi sedmi zakonski sveženj, mi pa smo preverili, kdo vse je bil deležen pomoči iz prvih petih svežnjev ukrepov, ki so jih namenili praktično vsem državljankam in državljanom, tudi tistim, ki so se šele rodili.
Daleč največ sredstev je šlo za pomoč tistim, ki delajo, in za pomoč podjetjem, da se ta delovna mesta ohranijo. Tako je vlada več kot 300 milijonov evrov namenila za nadomestilo izplačil oziroma plač tistim, ki začasno čakajo na delo. Te pomoči je bilo neposredno deležnih skoraj 150 tisoč zaposlenih. Poleg tega je bilo izplačanih več kot 110 milijonov evrov temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene, prejelo ga je več deset tisoč upravičencev. Kot dodatek k plačam, tistim, ki so bili izpostavljeni v času epidemije, je bilo izplačanih skoraj 200 milijonov evrov. To pomeni, da nihče, ki je bil po presoji svojih predstojnikov dodatno obremenjen, “ni bil zanemarjen, ko je šlo za plačilo”, kot je v državnem zboru poudaril predsednik vlade Janša.
Pomoč turizmu, šolstvu, kmetom za socialne prispevke
Za pomoč ljudem pa tudi za pomoč turističnemu gospodarstvu so bili izdani turistični boni. Doslej je to ugodnost izkoristilo več kot 800 tisoč ljudi, izplačanih je bilo okoli 125 milijonov evrov. Kdor bona še ni izkoristil, ga bo lahko v prihodnjem letu. Vlada je s subvencijami pomagala tudi pri izpadu prihodkov v šolstvu, in to v različnih kategorijah. Nadalje je pomoč prejelo več kot 10 tisoč kmetov. Drugi največji del sredstev iz teh svežnjev je bil namenjen plačilu prispevkov ali subvencijam pri oprostitvi plačila prispevkov za različna socialna zavarovanja, za poklicno zavarovanje, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kar 151 tisoč ljudem so bila plačana nadomestila iz socialnih zavarovanj. Pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa je bilo upravičencev skoraj 500 tisoč.
Tudi pri plačilu prispevkov ali pa pri subvencijah za prispevke oziroma prispevkov vseh drugih kategorij ni bil pozabljen nihče. Povečan je bil dodatek za veliko družino, izplačan pa je bil več kot 30 tisoč upravičencem. Izplačan je bil tudi enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, ki ga je prejelo okoli 305 tisoč upokojencev z najnižjimi pokojninami. Solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine je bil izplačan skoraj 150 tisoč prejemnikom. Ob tem je vlada zagotovila tudi dodatna sredstva za varovalno in drugo potrebno opremo v času epidemije. Za potrebe zdravstva so tako izplačali okoli 100 milijonov evrov, s tem so vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki so bili prizadeti v času epidemije, lahko pokrili dodatne stroške. “Zato, da je ta segment ohranil kondicijo in nas rešuje tudi v bistveno bolj zaostrenih razmerah drugega vala,” je poudaril Janša.
S šestim svežnjem ukrepov nadgradili prvih pet
S šestim protikoronskim svežnjem ukrepov je vlada podaljšala ukrepe začasnega čakanja na delo. V tem delu je vlada prisluhnila gospodarstvu v celoti, kar pomeni, da je zdaj predvidena možnost 100-odstotnega nadomestila plače zaposlenih za čas čakanja na delo. To nadomestilo lahko prejmejo vsa podjetja, ki še pridejo v okvir evropskih omejitev državnih pomoči. To so tista podjetja, ki niso presegla doslej 800 tisoč evrov prejete državne pomoči iz tega naslova. Več kot to ni mogoče zagotoviti glede na evropski zakonski okvir. Podjetje, ki je preseglo 800 tisoč pomoči, pa je upravičeno do 80-odstotnega povračila plače zaposlenih za čas čakanja na delo.
Uvedli so tudi ukrep v obliki delnega povračila nekritih stalnih (fiksnih) stroškov. To je nov ukrep. Vlada se je odločila, da bo to dodatno uvedla zaradi težav, ki jih imajo tista podjetja, kjer so fiksni stroški visoki.
Šesti protikoronski sveženj ukrepov prinaša tudi dodatno zagotovitev informacijske tehnologije za šolstvo, za šolanje na daljavo, podaljšanje rokov, ko gre za izpolnjevanje pogojev pri usposabljanju mladih raziskovalcev, subvencioniranje varovalne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti ter sofinanciranje sobivanja staršev pri bolnem otroku v zdravstvenem zavodu do vključno 14. leta otrokove starosti. Sproščena je tudi jamstvena shema; tako se povečuje obseg, za katerega lahko podjetje dobi poroštvo države, podaljšuje se moratorij za kredite. Uveden je tudi ukrep neplačevanja vrtcev, tudi fiksnih stroškov, oziroma se to plačuje iz skupnih virov, ne pa s položnicami staršev. Vlada je zagotovila tudi topli obroki za učence staršev do 3. dohodninskega razreda, to je za učence iz tistih družin, ki so socialno šibke.
“In kot eni redkih ali pa verjetno edini na svetu uvajamo tudi financiranje zaščitne opreme za športnike v tem svežnju,” je poudaril predsednik vlade.
