“Če je bilo vse od začetka leta 2020 špekuliranje o predčasnih volitvah nekakšna lebdeča potencialna možnost, pa bližajoče predsedovanje realnost le-te zmanjšuje. Notranjepolitični pretresi te vrste bi bili v tem kontekstu vse prej kot dobrodošli ter bi v nasprotju s potrebno politično stabilnostjo škodilo interesom Slovenije. Hkrati pa se zaključek predsedovanja neposredno sovpada z rednim državnozborskim predvolilnim obdobjem leta 2022. Napori aktualne opozicije, da bi že prej uspela pridobiti ključnih 46 glasov za prevzem oblasti ter oblikovati t. i. Koalicijo ustavnega loka (KUL), se bo, glede na vse aktualne politične kazalce, izjalovil,” meni politolog dr. Neven Polajnar.
“Leto se zaključuje s turobnostjo družbene in politične realnosti, zaznamovane s covid-19 pandemijo, v luči katere se pričenja tudi novo leto. Če optimisti upamo, da se bodo kljub negotovosti potencialnega “tretjega vala” in uspešnosti cepljenja, epidemiološke razmere izboljšale in popravile v prvih nekaj mesecih oziroma vsaj v prvi polovici leta 2021, pa se bomo morali nedvomno soočiti s sekundarnimi posledicami krize, pri čemer bodo najmočnejše ekonomske posledice,” je pojasnil politologi in ekonomist dr. Neven Polajnar.
V nadaljevanju svoje napovedi političnega dogajanja v letu 2021 je Polajnar povedal, da bo soočanje s posledicami krize prva determinanta, ki bo definirala družbeno in politično realnost Slovenije v prihajajočem letu. “Letošnje krčenje gospodarstva naj bi po napovedih Evropske komisije in OECD-ja znašalo med 7,5 in 7,8 odstotki, nato pa naj bi v letu 2021 le-to zraslo za 4 odstotke in v letu 2022 za 3 odstotke. Hkrati pa je bilo konec novembra v Sloveniji registriranih 84.139 brezposelnih oseb oziroma okoli 15 odstotkov več kot novembra lani. Znotraj okrevajočega evropskega gospodarstva bo Slovenija zato morala poskrbeti za ustrezno ekonomsko dinamiko ter zadosti hitro gospodarsko okrevanje, od česar bo odvisno tudi delovanje vseh drugih podsistemov, pri tem pa bo igrala ključno vlogo politika.“
Druga determinanta, ki bo zaznamovala našo družbeno in politično realnost, pa je predsedovanje Slovenije Svetu EU
Predsedovanje Slovenije Svetu EU se prične v drugi polovici nastopajočega leta, pri čemer bo strateška agenda EU v veliki meri zavezana tudi (post)Covid-19 situaciji in sanaciji različnih dimenzij in posledic pandemije. “Če je bilo vse od začetka leta 2020 špekuliranje o predčasnih volitvah nekakšna lebdeča potencialna možnost, pa bližajoče predsedovanje realnost le-te zmanjšuje,” je pojasnil politični analitik in opozoril, da bi bili notranjepolitični pretresi te vrste v tem kontekstu vse prej kot dobrodošli ter bi, v nasprotju s potrebno politično stabilnostjo, škodilo interesom Slovenije. Polajnar je še spomnil, da zaključek predsedovanja hkrati neposredno sovpada z rednim državnozborskim predvolilnim obdobjem leta 2022. “Napori aktualne opozicije, da bi že prej uspela pridobiti ključnih 46 glasov za prevzem oblasti ter oblikovati t. i. Koalicijo ustavnega loka (KUL), se bo, glede na vse aktualne politične kazalce, izjalovil. Po neuspehu sestave tovrstne koalicije z Jožetom P. Damijanom kot potencialnim mandatarjem in sedaj enakim (ne)uspehom z DeSUS-ovim povratnikom na čelu stranke Karlom Erjavcem, je to še toliko bolj jasno,” je bil mnenja Polajnar.
Polajnar je še napovedal, da kljub nejasnosti DeSUS-ovih poslancev ter možno kompenzacijo teh s poslanci SNS, alternativa KUL – kot kaže – ne bo dobila zadostne podpore s strani ključne stranke SMC z osmimi poslanskimi sedeži v parlamentu, pa čeprav naj bi bila trenutna podpora stranki po aktualnih javnomnenjskih raziskavah manj kot eno odstotna. “Poleg vprašanja manjšinske vlade to sicer temeljito razjeda tudi njeno legitimnost, vendar pa je potrebno poudariti, da bi vsaj toliko razžiralo tudi legitimnost alternativne vlade, v kolikor bi le-ta dobila za prevzem oblasti nujno podporo te iste stranke SMC. Pri vprašanju degradacije legitimnosti pa ne zanemarimo Erjavca, neizvoljenega poslanca v Državni zbor RS, kot potencialnega mandatarja, ponujenega s strani alternative. Pristni princip parlamentarne demokracije se bo lahko kot kaže osvežil le na novih rednih državnozborskih volitvah 2022, pri čemer bo poleg obstoječih strankarskih subjektov, dobrodošlo tudi sodelovanje novih,” je pojasnil politolog in poudaril, da povedano velja seveda ob predpostavki, da so vzpostavljeni kot pristna politična organizacija državljanske volje in ne kot projekti, oblikovani ter lansirani s strani obstoječih medijskih, političnih in ekonomskih centrov moči, kar je za vprašanje smeri razvoja in poteka slovenske demokracije ključno.
Opozicija bo še naprej lovila poslance
Dogajanje na slovenskem političnem parketu je napovedal tudi politolog dr. Miro Haček: “V letu 2021 lahko pričakujemo nadaljevanje relativno nestabilnega obdobja, saj bomo v 2021 vstopili z vsaj formalno manjšinsko vlado, v kateri zdaj lahko čisto vsaka koalicijska stranka pravzaprav predstavlja (odločilen) jeziček na tehtnici, kot smo v primeru sprejemanja PKP7 že videli pri SMC, ki je mestoma igrala vlogo nekakšne opozicije znotraj koalicije, ki se je v preteklosti že kakšni politični stranki (DeSUS v letu 2008) precej politično izplačala,” je opozoril. Dodal je tudi, da bosta koalicija in njena največja stranka morali več pozornosti nameniti političnemu usklajevanju in pogajanjem, v primeru kasnejših odstopov od dogovorjenega pa premisliti, o smiselnosti nadaljevanja zgodbe. Po njegovem mnenju to žal tudi pomeni, da bodo kakšne resnejše in potrebne reforme (npr. zdravstvena) zelo težko uresničljive, čeprav so – s čimer se lahko najbrž strinjamo vsi – nujno potrebne.
“Menim, da bo opozicija seveda še naprej poskušala pridobiti posamezne poslance trenutne koalicije za t.i. alternativnega mandatarja, ki pa po mojem mnenju skoraj gotovo ne bo Karl Erjavec, bolj verjetno je, da se bo poskušalo z novim, politično težjim in resnejšim imenom,” je napovedal Haček. Profesor pa je tudi dejal, da bomo še naprej priča procesom politizacije institucij in strokovnih postopkov, kjer politiki pravzaprav ne bi smelo biti mesta, še naprej bomo priča političnemu kadrovanju ene in druge politike, pri čemer bo žrtev ponovno stroka. “Upamo lahko, da se mestoma že nadvse neokusne notranjepolitične igrice ne bodo pretirano prelivale tudi na zunanjepolitično prizorišče, kjer Slovenijo v 2021 čaka resna in odgovorna naloga vodenja Evropske unije,” je izrazil svojo željo za prihajajoče leto 2021.
Sara Bertoncelj/Nova24TV
