Ali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti načrtuje spremembe za omejevanje dela zaposlitvenih agencij v velikih podjetjih, ki sicer ustvarjajo velike dobičke, a vseeno vztrajajo pri uporabi storitev zaposlitvenih agencij?
Poslanec SDS Jožef Lenart je na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z agencijskim zaposlovanjem.
Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani!
V Sloveniji se je med letom 2007 in 2019 število zaposlitvenih agencij dvignilo za skoraj 60 odstotkov. Glede na moje razumevanje trga dela bi le-te morale doprinesti k hitrejšemu zagotavljanju delavcev podjetjem. Ko se pojavi nenadna večja potreba po delavcih, so te bolj dinamične od drugih zaposlovalcev in so v cilju po hitrih spremembah (nenadno povečanje obsega dela, sezonska dela, nenadno zmanjšanje obsega dela) dobrodošle.
Pa vendar ne gre spregledati, da lahko v primeru velikega porasta njihovih uslug na trgu dela pride tudi do zmanjšanja pravic delavcev. In do tega opazno tudi prihaja. Delavci, zaposleni preko zaposlitvene agencije, so običajno cenejša, bolj delovna in disciplinirana delovna sila. S tem pa so dejansko tudi nelojalna konkurenca redno zaposlenim delavcem, ki jih tako lahko delodajalci držijo na minimalni plači.
V Spodnjem Podravju imamo dva velika uspešna poslovna subjekta, ki neprestano koristita usluge več zaposlitvenih agencij za iskanje delavcev v proizvodnji. Glede na neprekinjeno potrebo po delavcih bi torej lahko te delavce zaposlili direktno v podjetju. Seveda jih ne želijo, ker naj bi bilo zanje ugodneje, če angažirajo nove kadre preko agencij. Po moje to ne drži, res pa je, da imajo z najetimi delavci manj skrbi. Zato so v preteklosti svoje redno zaposlene ljudi tudi odpuščali oz. jim niso obnovili pogodb. Kot povedo zaposleni, je preko agencije v tem podjetju sedaj tudi vedno več delavcev iz t. i. tretjih držav. Domači delavci s 30 leti delovne dobe pa še vedno ne presežejo minimalnega osebnega dohodka, ker tujci (po opažanju delavcev z daljšim stažem) delajo še za manj denarja.
Ko se preveri uradne zaposlitvene oglase za delavce v proizvodnji na straneh zavoda za zaposlovanje, se ugotovi naslednje: skoraj vsak peti oglas je oglas zaposlitvene agencije. Torej se približujemo temu, da bo vsak čas kar petina aktivnih delavcev delala preko zaposlitvene agencije?
Pri omenjenem problemu najbolj bode v oči, da zavod za zaposlovanje razume zaposlitvene agencije za svoje poslovne partnerje. Kot kadrovskemu strokovnjaku mi to ne gre skupaj – javni zavod, ki bi moral biti kvaliteten servis za podjetja in za iskalce zaposlitve, sodeluje in išče kadre nepreverjenim agencijam za zaposlitev, te pa jih nato posredujejo v podjetja. Ti, t. i. posredovani delavci delajo isto delo za še manjše – mizerno – plačilo od drugih. Zavod za zaposlovanje torej pomaga privatnim firmam do zaslužka in profita ter posredno s tem svojim delovanjem tudi pomaga do kršenja pravic delavcev.
Ministrico sprašujem:
1. Zanima me, kaj boste kot ministrica naredili za to, da se v podjetjih držijo zakonskih omejitev, da se storitev zaposlitvenih agencij ne poslužujejo za vsa odprta delovna mesta, ampak le za sezonske potrebe ter za delo, ki ima naravo dela za določen čas?
2. Ali so mogoče in kakšne so načrtovane spremembe za omejevanje dela zaposlitvenih agencij v velikih podjetjih, ki sicer ustvarjajo velike dobičke, a vseeno (nerazumno ali razumno, toda s skritimi cilji ter prikritim nedovoljenim okoriščanjem) vztrajajo pri uporabi storitev zaposlitvenih agencij?
