5.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 marca, 2021

Jože Možina o Pedru Opeki: “On je Mati Tereza našega časa”

Piše: Sara Rančigaj (Nova24TV)

Premier Janez Janša je Pedra Opeko predlagal za Nobelovo nagrado za mir. Opeko so na njegovem misijonu obiskali številni, med njimi tudi nekdanji nadškof Anton Stres, Jože Možina, ki je o njem posnel dokumentarec in celo sam Papež Frančišek. “Vem dobro zakaj si zasluži najvišja svetovna priznanja. Ne zaradi sebe ampak zaradi izjemnega humanega modela, ki je ključ za rešitev sveta, za stapljanje razlik med bogatimi in revnimi in za urejevanje razmer v revnih državah,” je predlog za Nobelovo nagrado komentiral novinar Možina.

“Človek ne bi smel nikoli biti ponižan v to, da prosi za hrano,” je prepričan Pedro Opeka. Po njegovem mnenju bi morali doseči mednarodna pravila, po katerih bi bil vsak upravičen do hrane, zdravljenja in stanovanja. Sploh otroci imajo po njegovem mnenju do tega absolutno pravico. V Akamasui (kar pomeni “Dobri prijatelji”) je dom za vse, med njimi je kot oče, mladim in starim. Pogosto je njihova edina opora v stiski, sam pa je prepričan, da bi se moralo preprečiti izkoriščanje revnih držav. Spremembe lahko pričakujemo šele čez stoletje ali dve, a takrat bodo naši zanamci videli, kako pozno smo, tudi moralno napredovali.
Opeka v povprečju skrbi za 20 tisoč ljudi, medtem pa se je skoz program Dobrih prijateljev zvrstilo četrt milijona ljudi. Delo v programu je porazdeljeno med predane sodelavce, ki so sledili njegovemu zgledu in so svoje življenje v celoti posvetili revežem. Opeka je s svojim požrtvovalnim delom na Madagaskarju vse od leta 1989, ko so Madagaskar po socialistih prevzeli marksisti, poskrbel, da je na tisoče tamkajšnjih prebivalcev smetišč, prišlo do hrane, izobrazbe, zdravstvene oskrbe in opečnatega domovanja.
Od odločitve Opeke, da bo napravil preobrazbo na Madagaskarju, smo danes priča spremembi, ki je edinstvena v svetu. Na tisoče smetiščarjev in nekdanjih brezdomcev sedaj živi v urejenih naseljih, s šolami, igrišči, zdravstveno oskrbo in delovnimi mesti. Več centrov imajo še drugod po Madagaskarju, Akamasoajo pa prepoznavajo kot močno luč in pravo zdravilo za tamkajšnjo boljšo prihodnost. Premierjeva žena Urška Bačovnik Janša je prepričana, da si Pedro Opeka zasluži nagrado za svoje življenjsko delo v obliki Nobelove nagrade za mir. “Svoje življenje je namenil v pomoč tisočem, ki so živeli na smeteh v glavnem mestu Madagaskarja Antanarivo,” je zapisala na Twitterju.
Papež Frančišek je na Madagaskarju obiskal naselje za reveže Akamasoa, v katerem deluje slovenski misijonar, ki se je skupaj z več tisoč zbranimi na slovesnosti, pridružil svetemu očetu. “Akamasoa je izraz božje navzočnosti med njegovim ubogim ljudstvom,” je dejal papež, ki je naselje obiskal prav na povabilo slovenskega misijonarja. “Ko vidim, kako žarijo vaši obrazi, se zahvaljujem Gospodu, da je poslušal glas ubogih in izkazal svojo ljubezen z oprijemljivi znaki, kot je vznik te vasi.”
Opeka je bil že leta 2012 nominiran za Nobelovega nagrajenca. Za njegovo nominacijo sta si prizadevala tudi nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle in nekdanji poslanec Pozitivne Slovenije, nekdanji predsednik odbora državnega zbora za evropske zadeve in sedaj predsednik sveta stranke SAB Roman Jakič. Nominacijo Opeke je podprl tudi takratni škof Anton Stres, ki ga je na Madagaskarju obiskal dvakrat in obakrat na lastne oči videl in občudoval njegovo neizmerno zavzetost in požrtvovalnost v službi najbolj zapuščenih. Poudaril je: “Gre za čisto človekoljubje, gre za njegovo solidarnost do bližnjega, ki resnično vzbuja občudovanje in spoštovanje, ki ni samo velikodušna, ampak tudi dobro organizirana in uspešna. Če smo vedno veseli naših športnih prvakov, zakaj pa ne bi imeli še enega svetovnega prvaka na področju ljubezni do bližnjega, na področju dobrodelnosti?”
Opeka se je rodil slovenskim staršem v predmestju argentinske prestolnice Buenos Aires in je odrasel na njegovih ulicah. Že pri devetih letih je pomagal očetu, ki je delal kot zidar. Pri petnajstih je omahoval med tem, ali naj postane nogometaš ali duhovnik, izbral je slednjo možnost in odšel v semenišče. Pri 20 letih je odšel v Ljubljano na dodatno izobraževanje. Dve leti zatem je odšel na Madagaskar, kjer je kot zidar pomagal v župnijah lazaristov. Opeka je prejemnik številnih najvišjih priznanj. Nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy ga je z dekretom 12. oktobra 2007 odlikoval z redom Viteza Legije časti – Chevalier de la Légion d’honneur. Leta 2009 ga je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk “za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli in skrbi za sočloveka” odlikoval z Zlatim redom Republike Slovenije za zasluge, najvišjim državnim odlikovanjem. Evropska akademija znanosti in umetnosti mu je podelila Nagrado za toleranco. Leta 2012 so ga vsi slovenski poslanci v evropskem parlamentu s podporo takratnega in zdajšnjega predsednika vlade Janeza Janše in predsednika Republike Boruta Pahorja predlagali za Nobelovo nagrado za mir.
Za potrebe snemanja dokumentarca ga je dvakrat obiskal tudi nekdanji direktor RTV Jože Možina
Nekdanji direktor RTV, režiser in avtor knjige Slovenski razkol Jože Možina je Pedra Opeko na Madagaskarju obiskal dvakrat, kar vidi kot privilegij. “Z njim smo živeli, dihali, malicali in spremljali njegovo delo. Od veličastne maše s tisoči vernikov, nogometa v nedeljo popoldan, do reševanja stisk razbitih družin, zapuščenih starcev, skrbi za prehrano tisočih otrok,” nam je pojasnil. Kot je dejal so z njim živeli, dihali, malicali in spremljali njegovo delo. Z njim so podoživeli vse, od veličastne maše s več tisoč verniki, nogometa v nedeljo popoldan, do reševanja stisk razbitih družin, zapuščenih starcev in skrbeli za prehrano tisočih otrok. “Sicer pa, ko sem s filmom potoval na festivale v ZDA, Kanado, Indonezijo je ljudi prevzel, zato so deževale tudi nagrade. Spomnim se v Djakarti, kjer sem prejel nagrado za najboljši dokumentarni film festivala in je bilo javno rečeno, da je Opeka Mati Tereza našega časa. In to v muslimanski državi,” pojasnjuje.
“Spoznati Petra Opeko in delati z njim je bil zame blagoslovljen čas, ki me je trajno zaznamoval,” pravi. V nadaljevanju opiše, da je ob njem vse tako srčno, človeško, polno ljubezni in predanosti z zgledom pristnega krščanskega bratstva. A bistven je način, ta je preprost, vendar dosleden. Gre za popolno predanost drugim, ne da bi kaj terjal nazaj. In ko se tega loti oseba take karizme kot jo ima misijonar Opeka se dogajajo čudeži. Iz smetišča so tam nastale lepe vasi z urejenimi cestami, ambulante, osnovne in srednje šole, igrišča. In ob vsem tem, kar je najbolj bistveno – ljudje, ki so bili na smetišču in že del smetišča – so vrnjeni v civilizacijo. Imajo dostojanstvo in moč, ki je osupljiva.
Priznanje si zasluži zaradi svojega humanega dela, ki je ključ za rešitev sveta
“Vem dobro zakaj si zasluži najvišja svetovna priznanja. Ne zaradi sebe ampak zaradi izjemnega humanega modela, ki je ključ za rešitev sveta, za stapljanje razlik med bogatimi in revnimi in za urejanje razmer v revnih državah,” še pove. Gibanje Akamasoa – Dobri prijatelji – pomaga ljudem tam kjer so, da se dvignejo, se postavijo na svoje noge, skrbijo za svoje družine in gredo v šolo. Ne pa, da postanejo begunci in pogosto brezpravna poceni delovna sila, takorekoč novodobni sužnji po bogatih deželah. Svet je dvoličen in vplivnim, ki imajo humanizem na ustih pogosto ustreza dotok poceni delovne sile v Evropo, zato delovanje Petra Opeke, ki nas navdušuje, ni vedno dobro sprejeto.
Dvakrat so organizirali tudi njegov obisk v Sloveniji, kjer je bil Možina glavni organizator z dr. Mitjo Štularjem in ob Stanetu Kerinu iz Misijonskega središča, ki je sedaj tudi misijonar na Madagaskarju. TVS je poskrbela za televizijski prenos z izvrstnimi glasbenimi gosti, Nado Žgur, Modrijani in Perpetum Jazzile. Zbrali so ogromne vsote denarja, ki so ga namenili najrevnejšim. “Pokazalo se je, da je slovenski človek odprte dlani, ko ve za kaj daruje,” je opazil Možina. Ko bo epidemija mimo, si res želi in upa, da bodo naredili še kakšen tak podvig, saj Opeke že dolgo ni bilo v Sloveniji. “Ko misliš, da si nekaj pomagal, dal, kmalu vidiš, da si veliko več prejel nazaj,” še na koncu ponovi njegov misel, ki jo je izrekel ob obisku invalidnega dekleta v eni svojih vasi. Po mnenju Možine bi se morali navdihovati po osebah, kot je Opeka, saj so tudi v naši bližini ljudje v stiski. “Naj bo to navdih za naš čas, ko med nami v bližini nastajajo stiske in so ljudje potrebni solidarnosti, morda gmotne pomoči, še bolj pogosto pa tople besede in občutka sprejetosti in vrednosti.”
Dokumentarec o požrtvovalnem delu misijonarja Pedra Opeke, ki ga je posnel Jože Možina in zanj prejel nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov na filmskem festivalu ITN v Hollywoodu, si lahko pogledate TUKAJ.

Zadnje novice

Sorodne vsebine