Žal je v našem zdravstvu tako, da se ukvarjamo s klimami v univerzitetnih bolnišnicah, medtem ko se v razvitih državah ukvarjajo s tem, kako z umetno inteligenco nadgraditi in oplemenititi zdravstvo.
Poslanke in poslanci so na današnjem nadaljevanju izredne seje državnega zbora med drugim obravnavali tudi predlog spremembe Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020, s katerim odhajajoča vlada Mira Cerarja predlaga sprostitev 35 milijonov evrov presežka, ki ga je v lanskem letu pridelal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. V Slovenski demokratski stranki ob tem opozarjamo predvsem na to, da vlada in Ministrstvo za zdravje ob predlogu odloka ne znata zadovoljivo pojasniti, na kakšen način se bo z omenjenimi 35 milijoni evrov skrajševalo čakalne dobe. Stališče naše poslanske skupine je predstavila Jelka Godec.
Celotno stališče objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovani, danes bo očitno državni zbor z veliko večino sprejel teh 35 milijonov evrov za verjetno skrajševanj čakalnih dob oziroma pod pretvezo skrajševanja čakalnih dob. Lahko si boste spet zavezali »rdečo mašno« in si dali priznanja na prsi, češ, skrajšujemo čakalne dobe, ki pa so resen problem v slovenskem zsravstvu, vendar obvladljiv, ampak en s takšnimi ukrepi, ki so danes pred nami. Če bi prejšnja in verejtno tudi sednja vlada posegli po resnih ukrepih, potem bi bile čakalne dobe krajše že danes.
Če gledate osnutek koalicijske pogodbe, ki od včeraj kroži po spletu, in berete področje zdravstva, lahko ugotovite, da je prejšnja vlada Mira Cerarja na tem delu padla v celoti. Kajti besedilo je popolnoma enako, kot so da pred štirimi leti podpisale SMC; SD in DeSUS – stranke, ki danes z LMŠ in Levico podpisujejo enako koalicijsko pogodbo. Torej, naredili niso nič in nadaljujejo s tem delom.
Kar nekaj denarja je bilo do sedaj porabljenega za skrajševanje čakalnih dob. Leta 2016 je prvih 8 milijonov evrov šlo za skrajševanje čakalnih dob. Glede na dogovor na moja pslanska vprašanja je bila realizacija nekje 74 %. Zakaj? Odgovor ministrice je bil, da zato, ker je bil denar namenjen nekje sredi tekočega leta in se izvajalci niso mogli pripravit. Tudi teh 35 milijonov evrov bo šlo konec leta in se izvajalci ne bodo mogli pripravit. Potem je bilo v letu 2017 za skrajševanje čakalnih dob namenjenih dobrih 16 milijonov evrov.
In do meseca aprila smo lahko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje še vedno pregledali zbrane podatke glede čakalnih dob. Po zbranih podatkih je bilo jasno, da se čakalne dobe kljub dodatnemu denarju ne skrajšujejo, ampak podaljšujejo. Aprila je nad dopustno dobo za prvi pregled in ostale storitve čakalo nekje 59.000 oseb, kar je predstavljala 37 % vseh čakajočih.
Potem je vlada RS 25. 1. 2018 odločila, da se nameni še dodatni denar, to je 16 milijonov evrov za zmanjševanje števila čakajočih pacientov nad dopustno čakalno dobo za izbrane zdravstvene storitve, del denarja pa je šlo za slabih 4.400 posegov za preiskave funkcionalne diagnostike (magnetna resonanca (MR), računalniška tomografija (CT), ultrazvok (UZ) in rentgen (RTG).
Od aprila naprej ni moč več javno spremljati gibanje čakalnih dob. Ni možno. Zakaj? Ker je koalicija prejšnje vlade sprejela zakon o pacientovih pravicah, ki ukinja staro orodje za spremljanje čakalnih dob, to je NAČAS, in uvaja novega. In danes lahko poslušate, da noben podatek ni verodostojen, torej ne moremo vedeti, kje so najdaljše čakalne dobe. In danes boste poslanci 35 milijonov evrov namenili za skrajševanje čakalnih dob pa sploh ne vemo, kje je problem, ne vemo. Ker danes vsi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem – Nacionalni ištitut za javno zdravje, Zdravniška zbornica, bolnišnice – ne vedo, kje so največji problemi. In 35 milijonov evrov bo šlo ponovno skozi okno, ne za skrajševanje čakalnih dob, ne za bolnike, verjetno spet za nekoga drugega.
In samo spomnim se, kako je bilo nekaterim poslancem težko potrditi vmesno in končno poročilo preiskovalne komisije, ko so bili dokazi o korupciji v zdravstvu na mizi. Takrat je bil strašen problem. Danes, za 35 milijonov evrov, zopet v bolnišnice, pa ni nobenega problema. Ni bil problem 136 milijonov evrov za poplačilo »izgubarjem« v bolnišnicah, torej nagrada za tiste, ki so naredili izgubo, bil pa je problem potrditi končno poročilo o korupciji v zdravstvu in naznanitve sume kaznivih dejanj.
Niti enega predloga prejšnje vlade in težko verjamem, da tudi sedanje, za zmanjšanje korupcije, kadrovske probleme, javno mrežo ni in ne bo … Še vedno bodo dajali denar brez kakršnih koli učinkov.
Žal je v našem zdravstvu tako, da se ukvarjamo s klimami v univerzitetnih bolnišnicah, medtem ko se v razvitih državah ukvarjajo s tem, kako z umetno inteligenco nadgraditi in oplemenititi zdravstvo.
V Slovenski demokratski stranki tega predloga ne bomo podprli.
