Piše: Damian Ahlin
Mesto spi. Ob sedmih poletimo južno do Bariloč. Zakaj pa ravno tja? Ker se ravno tam, v deželi pod Andi, ki se imenuje Patagonia in bolj natančno v mestu Bariloče, nahajajo tudi slovenski potomci. Tam imajo svoje društvo že vrsto desetletij.
Torek, 12. oktober 2021. Iz Buenosaireškega oblačnega podnebja se v zgodnjih urah odpravimo do letališča za notranje lete Jorge Newbery. To je bila hitra vožnja zaradi dveh razlogov: prvi, ob 5:00 je mesto mirno in skoraj bi rekel zapuščeno, brez vsake ovire, skoraj velemesto za nas in morda še nekatere mimoidoče. Mesto spi. Po drugi strani iz hotela do letališča ni več kot 13 km kar pomeni 20 minut vožnje delno po notranjih ulicah, delno pa po hitri cesti. Ob sedmih poletimo južno do Bariloč. Verjamem, da se morda sprašujete zakaj z letalom, če boš menda še v isti državi in imaš tudi avto na razpolago ali drugi možni privatni ali javni prevoz. Torej samo kot podatek med mestom Buenos Aires in mesto Bariloče (pravilno po špansko Bariloche) je okoli 1.600 km ali recimo dobrih 20 ur vožnje delno po avtocesti. Logično, z letalom se to uredi v dveh urah in pol. Zakaj pa ravno tja? Ker ravno v deželi pod Andi, ki se imenuje Patagonia in bolj natančno v mestu Bariloče, se nahajajo tudi slovenski potomci kjer imajo svojo društvo že vrsto desetletij. Tudi tja se je napotila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch, v spremstvu svetovalke za odnose z javnostjo na istem Uradu, ge. Ane Šket.
Takoj po prihodu na bariloško letališče Tte. Luis Candelaria je prišla na vrsto nastanitev v Hotelu Cacique Inacayal. Ministrico je spremljal slovenski častni konzul v Bariločah Robert A. Eiletz.
Kraj in okolje ter mesto po naravi je slično srednjeevropski pokrajini. Hribovje, jezera, potočki, reke, čiste vode, zelene trate, sončno podnebje in sveži zrak je tisti raj, ki si ga vsak človek zaželi in jih je le peščica, ki si ga lahko privošči.
Prijetno podnebje je tudi dopuščalo, da si je ministrica lahko ogledala pomembnejše točke ter naravne lepote, kot so Cerro Catedral, Campanario in Circuito chico.
22. februarja leta 1951 so Slovenci, ki so se po izselitvi v Argentino naselili v Bariločah, ustanovili društvo z namenom širitve znanj o gorništvu, spodbujanju planinstva, alpinizma, smučanja, ter za ohranitev slovenskega jezika, šeg, navad in kulture. V Andih so kot prvopristopniki uveljavili veliko slovenskih poimenovanj. Poleti 1952/1953 so izsekali planinsko pot do Katedralskih jezer in zgradili zavetišče Pod Skalco, v Bariločah pa postavili slovenski dom Planinski stan ter začeli izdajati revijo Gore, članke pa objavljali tudi v drugih slovenskih izseljenskih glasilih ter sodelovali pri snemanju raznih filmov.
Kasneje, so s pomočjo odseka planinskega društva v Buenos Airesu zbrali skupni fond za nakup društvenega prostora, kjer bi lahko prespali počitniški izletniki iz drugih krajev in imeli prostor za zbiranje. Z leti je društvo raslo in s tem tudi mlajši rodovi. Tako se je tudi društvena dejavnost bolj razvijala v kulturo in šolstvo v slovenskem jeziku.
Gre se za edino slovensko društvo v Patagoniji, ki pod svojem okriljem združuje kulturno, prosvetno, športno in šolsko dejavnost Slovencev v Bariločah.
Ob 30. obletnici smrti Klementa Juga so v njegov spomin postavili pod vrhom slovenski zvonik in spominsko ploščo. Člani društva so ob 45.letnici ustanovitve pod goro Capillo na višini 1500 m odprli slovenski bivak. Drugi rod slovenskih andinistov, rojenih v Argentini, prav tako članov Slovenskega planinskega društva Bariloče, se je uveljavil v alpskem smučanju in smučarskem teku, tudi v argentinskem merilu.
Med ustanovitelji štejejo Dinko Bertoncelj, France Jerman, ki je prvi v Argentini začel s tekom na smučeh, Vojko Arko, Tonček Pangerc in drugi. Dinko Bertoncelj se je že leta 1948 odločil za Bariloče, opravil je številne vzpone ter bil med leti 1952 – 1960 med najuspešnejšimi argentinskimi plezalci. Bil je celo prvi Slovenec na Himalaji. Dolga leta je vodil smučarsko šolo v Argentini in ZDA. Ves čas pa je ohranil slovensko identiteto in narodno zavest. Letos je prejel tudi državno odlikovanje predsednika Republike Slovenije za njegov osebni prispevek h krepitvi vezi med ljudmi dveh narodov in držav.
V društvu ima svoj prostor tudi osnovna šola poimenovana po Jakobu Aljažu, ki letos obhaja 60 let . Pripravili so srčen sprejem. Že ob prihodu so ministrico z navdušenjem pozdravili otroci, ki so v nadaljevanju pripravili tudi čudovit nastop s slovenskimi pesmicami in plesom. Ministrica se jim je zahvalila za krasen sprejem in ob tej priložnosti tudi podelila priznanje.
Zahvalila se je tudi vsem navzočim za neutrudno delo v prid slovenstva, slovenskega jezika in kulture.
Srečanja z ministrico se je udeležil tudi slovenski duhovnik Branko Jan, ki deluje v Bariločah in ima za slovenske rojake redno sveto mašo v slovenskem jeziku.
Srečanje so zaključili v prijetnem vzdušju, ob pogrnjenih mizah.
