Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
“Ko greš računat, vidiš, da enemu menedžerju, ki ima 30 tisoč plače bruto, v Sloveniji ostane 12.900 evrov, v Srbiji pa mu ostane 26.200 evrov. Normalno, da bodo menedžerji šli z delovno silo tja oziroma bodo tam zaposlili tamkajšnjo delovno silo, ki ima nižje stroške življenja in s tem tudi nižje plače. Tako da tukaj ne znamo razmišljati,” poudarja nekdanji direktor Fursa mag. Ivan Simič, ki velja za najboljšega poznavalca davčne zakonodaje v Sloveniji. Mi po njegovih besedah potrebujemo prilive v proračun. “Prilivov v proračun pa ne boš dobil od teh ljudi, ki so tukaj in jih že sedaj izčrpavaš do konca. Mi potrebujemo dodatne davčne zavezance.”
“Znižali bomo obremenitve na plače, pred tem bomo poskrbeli, da bo premoženje ustrezno ovrednoteno in da bodo tisti, ki imajo bistveno več premoženja od večine ostalih, pošteno plačali davek,” je nedavno v parlamentu zatrdil premier Robert Golob. Ivan Simič, ki je gostoval v oddaji Arena na RTVS, v tej izjavi vidi več pomenljivosti, saj bogati že danes plačujejo dosti večje davke. Govorimo o tistih, ki imajo tudi visoke plače v Sloveniji. Simič meni, da je napačno, ker predsednik vlade ni podal definicije, kdo je bogat. Pojem bogat ali nesramno bogat je namreč nedoločljiv pojem, ki je populističen. “Potrebno je povedati, ali je bogat tisti, ki ima plačo 3 tisoč bruto, ali je bogat tisti, ki je podedoval, potem ko so njegovim predhodnikom leta 1945 odvzeli celo vrsto premoženja, pa ga je končno uspel od leta 1991 do leta 2020 dobiti nazaj, pa ima danes veliko premoženja.”
Simič meni, da se moramo zavedati, da so v Sloveniji bolj ali manj ostali tisti, ki imajo dobre plačane službe. S tem pa plačajo visoke zneske davkov. “Pri nas je dohodnina progresivna. Velikokrat sem že povedal, da je pri 1000 bruto in 6000 bruto razlika v plačilu dohodnine 18,5-krat. Toliko več torej plača tisti, ki ima toliko večjo plačo. Iz tega razloga mislim, da takšne izjave niso primerne za današnji trenutek.” Pravi, da ko bo prišel čas za sprejem nekega zakona o obdavčitvi premoženja, bo treba ugotoviti, katero premoženje bo obdavčeno. A so to samo nepremičnine ali tudi denar v bankah ali tudi premoženje, ki ga nekdo porabi, da gre na draga potovanja. “Odkar je bila izjava posredovana v javnost, me je precej znancev začelo spraševati, kaj naj naredijo, ali naj se odselijo, naj nehajo delat …,” je povedal.
Na vprašanje voditelja Igorja Pirkoviča, ali to pomeni, da bodo tisti, ki ustvarjajo velike dohodke, začeli zapuščati Slovenijo, je odgovoril, da tukaj botruje tudi sama starost. Sam se tako denimo ne bi odločil za to. “Če pogledamo neko multinacionalko, neko firmo, ki želi priti iz drugega konca sveta v Slovenijo, najprej, če bo vzel v roke globus, bo Slovenijo komaj našel, ali ko mu bo nekdo rekel za delo na delu Balkana, bo najprej vprašal, kje so najnižji davki.” Pred kratkim sta dve podjetji odšli iz Slovenije, eno, ki je proizvajalo očala v Ormožu, drugo je bilo iz Slovenj Gradca. “Kolikor sem slišal, so šli v Srbijo. Ko greš računat, da enemu menedžerju, ki ima 30 tisoč bruto plače, v Sloveniji ostane 12.900, v Srbiji pa 26.200 evrov. Normalno, da bodo menedžerji šli z delovno silo tja oziroma bodo tam zaposlili tamkajšnjo delovno silo, ki ima nižje stroške življenja in s tem tudi nižje plače,” je ponazoril in povedal, da tukaj ne znamo razmišljati. Mi po njegovih besedah potrebujemo prilive v proračun, a prilivov v proračun se ne bo dobilo od teh ljudi, ki so tukaj in se jih že sedaj izčrpava do konca. “Mi potrebujemo dodatne, nove davčne zavezance,” je bil jasen.
Foto: posnetek zaslona RTVS
Vsak pameten, ki želi priti v Slovenijo in sliši, da bo tukaj obdavčeno premoženje, bo s premoženjem raje ostal tam, kjer je, izpostavlja Simič. Glede napovedane davčne reforme, katere veljavnost je sedaj napovedana za 1. januar leta 2025, je povedal, da je datum realen, ampak je politično vprašljiv. Upal je, da bo ta vlada naredila celovito davčno reformo, decembra oblikovala neko ekipo. “Če želiš imeti reformo, ki bo sprejemljiva za širši krog ljudi, moraš v tej ekipi za reformo imeti davčne svetovalce, strokovnjake iz gospodarstva, profesorje, strokovnjake iz davčne uprave, ministrstva za finance in ministrstva za gospodarstvo. Ko se govori o novi davčni reformi, je potrebno razmišljati na končni cilj. Kdaj bo to zaživelo? Kaj vse moramo narediti? Če narediš bistvene spremembe, je potrebno posodobiti tudi IT. Programe mora nekdo narediti. Potrebni so razpisi, potrebno je sprejeti pravilnik itd.” Pravi, da ko je videl, da se nič ne dogaja, je januarja v uvodniku revije Denar napisal, da je zanj čas že izgubljen in da je letos nemogoče vse izvesti in izpeljati. Minil pa je nato manj kot en mesec, ko so tudi oni priznali, da reforma ne bo veljala s 1. 1. 2024 , ampak s 1. 1. 2025. “Časovno je izvedljivo, če si ne bodo vzeli preveč časa za njeno pripravo. Kot sem poslušal, želijo, da je reforma celovita, kar pomeni, da želijo določene stvari obrniti na glavo. Če to želijo narediti, je potrebno narediti čimprej, potrebno je izobraziti zavezance, IT programerje itd.”
Ker smo deležni velikih obljub te vlade, je bil Simič vprašan, kakšne so možnosti, da bo na tem področju kaj narejenega. “Do sedaj, kar so obljubljali, ni bilo narejeno v nekih časovnih rokih, ki so si jih sami določili. Edino, da so jeseni črtali in popravili dobro davčno reformo, ki smo jo mi spomladi pripravili.” Po Simičevih besedah, ko nekdo reče, da se bo obdavčilo premoženje, je treba najprej videti, zakaj ima nekdo premoženje. “Je nekdo, ki je celo življenje varčeval? Imamo nekoga, ki celo življenje varčuje, drugega ki zapravlja. Sedaj bo pa nekdo, ki je celo življenje varčeval, še dodatno obdavčen?!” Sam ne nasprotuje temu, da imamo davek na premoženje, a pravi, da se ne sme postaviti previsokega odstotka, ki se določi na nepremičnino. “Ne da postaviš neke visoke meje, govori se o enem odstotku, veste, v stotih letih odplačaš eno hišo. Nekje 0,3–0,5 odstotka bi bilo sprejemljivo. Vse drugo pa ne,” je prepričan.
Ne moreš pa reči, da ti v svojem hčerinskem podjetju ne moreš pogledati dokumentacije, sam pa odločaš o zamenjavi direktorja
Spomnimo. Gen-I ne razkrije svojih pogodb s srbsko podružnico, o transakcij nanjo in nadaljnjih transakcijah na dve tuji podjetji. “Zakaj ne razkrijete pogodb, če pravite, da je bilo vse po pravilih. Sprašujemo se, kam je denar šel, gospod Berishaj je gotovino dvigoval,” je Erika Žnidaršič povprašala predsednika uprave Gen-I Maksa Helbla. Ta pa ji je odgovoril naslednje: “Kot sem poudaril, gre za poslovno dokumentacijo hčerinske družbe. Mi kot lastnik imamo določen dostop v okviru pravil kooperativnega upravljanja do teh pogodb. Ampak teh pogodb mi ne smemo razkrivati, gre za poslovno dokumentacijo, ki je locirana v Beogradu in je last beograjske družbe in ni dejansko v naši domeni.” Simič je glede tega dejal, da je sam brez besed. “Če imam podjetje v Beogradu in ne dobim dokumentacije, najprej zamenjam direktorja. Tudi če sebe postavim za direktorja in pogledam dokumentacijo.” Simič poudarja, da je podjetnik več kot 30 let, ukvarja se s tem, svetuje na tem področju, ve, kako se dela, zato takih argumentov ne sprejema. Pravi, da ni potrebno, da se ta dokumentacija pokaže javnosti. “Naj med sabo razčistijo, imamo organe pregona, ki to lahko pregledajo. Ne moreš pa reči, da ti v svojem hčerinskem podjetju ne moreš pogledati dokumentacije, sam pa odločaš o zamenjavi direktorja, postavitvi poslovodstva. Pričakujem, da bodo pristojni razčistili zadevo,” je povedal.
Foto: posnetek zaslona RTVS
Na vprašanje, kako spodbudne, nespodbudne razmere so v Sloveniji na davčnem, finančnem področju, je Simič dejal, da ko je govora o tem, reče, naj se mu našteje pet multinacionalk v Sloveniji. “Jih ni. Multinacionalke gredo v Romunijo, Bolgarijo, Beograd itd. Tam je cenejša delovna sila, nižji davki, Srbija ima socialno kapico.” Izpostavil je primer slovenskega davčnega rezidenta, ki dela na Hrvaškem. Ker mu bodo na Hrvaškem povečali plačo, se bo preselil na Hrvaško. “Takih primerov je veliko, tukaj mi izgubljamo,” poudarja in dodaja, da nihče ne želi dojeti, da imamo mi dejansko visoko obdavčitev. “Vsi samo govorijo, nihče pa ne naredi nič.” Težava je s kadrom v gostinstvu in z iskanjem šoferjev. “S terena slišim, da tisti, ki naj bi delali, ne želijo, ker bi izgubili socialne transfere. Nekaj je bilo narobe pri postavitvi teh transferjev,” je izpostavil in dodal, da je to velika težava.
V pogovoru v oddaji Faktor se je Simič dotaknil vladne odločitve o tiskanju računov, katere so tako ali tako tiskali skoraj vsi. Minister je dejal, da je obvezen račun ključno orožje za obvladanje sive ekonomije in zavarovanja pravic kupcev. Simič je pojasnil, da se računi sedaj ne tiskajo, se pa izdajajo v sistemu. Kot predsednik sveta za debirokratizacijo je pojasnil, da so se za prostovoljno tiskanje računov odločili, ker so izhajali iz tega, da ima Furs digitalni nadzor. “Prek računalnika, celo prek mobilnih telefonov lahko spremlja, kdo izdaja račune. Ni potrebno hoditi naokrog. Drugi razlog: 90 odstotkov zavezancev račune, ki se tiskajo, pušča za sabo. Razvila se je zavest pri zavezancih, da če ima kdo občutek, da ni nekdo izdal računa v sistemu, da ga lahko zahtevajo. Kamor sem šel, sem dobil račun. V celem letu, kar je valjalo, samo v enem lokalu so me vprašali, če želim račun. V trgovini so tiskali.” Jasno je bilo, da bo prehod trajal.
Foto: posnetek zaslona YouTube, TV3 Slovenija
To, kar pravijo, da so nekateri prihodki padli, in jih primerjali z letom 2019, je za Simiča neprimerljivo. Leta 2019 je bilo namreč uspešno predkoronsko leto. Leto 2022 je leto po koroni. “To je tako, kot da bi od svetovnega rekorderja, ki je leta 2019 osvojil medaljo, si je leta 2020 zlomil nogo in je okreval več kot eno leto, zahteval, da leta 2022 teče isto, kot je leta 2019.” Tudi podatki, ki so jih dobili lani, ko je bilo uvedeno, da ni potrebno tiskati računov, kažejo, da sicer drži, da je bila začetna pozicija nižje število izdanih računov kot februarja 2019, če primerjaš mesec februar. “To je normalno, ker sta bili vmes dve korona leti. Ampak če spremljaš podatke v letu 2022, se je iz meseca v mesec povečevalo število računov, šlo je iz 60 milijonov v februarju na 80 milijonov v avgustu. Imamo umetno inteligenco, mi pa bi se ukvarjali s preverjanjem tega, ali je nekdo vzel račun ali ne, namesto da bi se v informacijski sistem vgradilo alarm, ali je nekdo v petih urah izdal račun ali ne.” To potezo razume bolj kot iskanje razloga, če ne bi bilo davčnih prihodkov. “Ampak celo lansko leto so bili prihodki iz meseca v mesec višji. Ko je bilo manj računov, je bilo to predvsem zaradi korone, ne zaradi tega, ker bi nekdo želel tiskati manj računov. Tudi januarja, ko je veljalo, da je potrebno račune tiskati, je bilo januarja 2022 manj izdanih računov kot januarja 2019.” Sam pravi, da bi človek pričakoval, da bo vse bolj digitalno, ni pa videl, da bi se zgodilo kaj bolj modernega, vrtimo se v krogu.
