Piše: Mitja Grmovšek
Tokrat smo na pogovor povabili Ivana Celcerja, svetnika stranke SDS v mariborskem občinskem svetu in pristnega Mariborčana, ki življenje zajema z veliko žlico. Kar 27 let je že član Slovenske demokratske stranke in je veteran vojne za Slovenijo. Vedno je bil zelo aktiven državljan.
Ivan Celcer je pristen Mariborčan. To dokazuje 300-letna navzočnost njegovih prednikov na tem območju. Vse življenje se je posvečal gospodarstvu, precej časa je delal na vodstvenih položajih v različnih gradbenih podjetjih, kasneje pa je imel tudi svoje gradbeno podjetje. Sedaj se ukvarja z vinogradništvom, vinarstvom in s sadjarstvom. Ima turistično kmetijo, na kateri dela skupaj s svojimi družinski člani.
DEMOKRACIJA: Gospod Celcer, se lahko za začetek predstavite našim bralkam in bralcem. Kdo je Ivan Celcer?
Celcer: Sem pristen Mariborčan, gospodarstvenik, vinogradnik, sadjar, lovec, vojni veteran in častnik SV, že 27 let veliki zagovornik svoje stranke SDS in velik domoljub. Po osnovni šoli sem se izučil za avtomehanika. Ko sem prišel s služenja vojaškega roka, kjer sem končal akademijo za rezervne častnike, sem se odločil za nadaljnje šolanje. Po dokončani tehniški šoli sem bil pri dvaindvajsetih letih obratovodja v javnem podjetju Nigrad, potem sem končal še prvo stopnjo organizacije dela in potem služboval 16 let v gradbenem podjetju Gradis. Med letoma 1993 in 1997 je gradbeništvo stagniralo, podjetja so se zapirala in odločil sem se za samostojno pot podjetnika do leta 2012. Sam pa sem v nasprotju z mnogimi znanimi podjetniki preživel po zaslugi posestva in turistične kmetije.
DEMOKRACIJA: Kaj najbolj zamerite državi na svoji podjetniški poti?
Celcer: Da ni ustvarila plačilnega reda in da državna politika ni stopila na stran podizvajalcev. Zaradi insolventnosti jih nismo mogli niti tožiti. Vsi so namreč računali, da bodo zasebniki propadli prej kot večja gradbena podjetja, zgodilo pa se je ravno obratno – nekateri smo bili prisiljeni preživeti, čeprav težko, nekateri pa so propadli.
Pričakovali smo državno intervencijo z ureditvijo plačilnega reda, ne da so delala takšna podjetja, ki so praktično kradla. Od nas. Zapravljala denar in kradla, država pa ni imela volje, vizije, da bi to uredila. Ščitila je raje tajkune.
DEMOKRACIJA: Kakšna je vloga države po vaše?
Celcer: Država mora omogočiti vsem ljudem preživetje; mora dajati delo in za delo plačilo, obračunavati mora davke, prispevke, da se lahko na drugi strani vrača. Brez dela, že star pregovor pravi, ni jela. Država je dolžna priskrbeti delo vsem, se pravi, mora spodbujati podjetja, da zaposlujejo, da ustvarjajo dodano vrednost, da ustvarjajo v državi blaginjo, samo tako je v državi napredek, mladi in sposobni, izobraženi potem ostajajo v državi, ne iščejo službe v tujini, taka država gre naprej. Država ima potrebne vzvode, da določa minimalno plačilo, kar pa je več, pa je odvisno od podjetja, navzgor naj ne bi bilo omejitev, navzdol pa morajo biti.
Po lastnih izkušnjah sodeč in izmenjavi mnenj z drugimi gospodarstveniki moram reči, da bi morali debirokratizirati državo. Ljudje bi lahko imeli hitrejši servis in več od tega servisa, ne da čaka nekdo vse leto na ureditev papirjev ali da ga birokrati pošiljajo od okenca do okenca in si vedno nekaj na novo izmislijo. Zakoni bi morali biti jasni in kratki, ob takšni količini zakonov kot jih imamo, se včasih ti niti ne skladajo. Država bi morala to na novo urediti. Znanje imamo, če ne drugega, jih lahko prepišemo od sosedov, ki imajo stvari urejene.
DEMOKRACIJA: V stranki SDS ste že od leta 1993. Takrat ste se odločili za SDS. Zakaj?
Celcer: Na vprašanje, ki sem ga dobil na občini s strani našega nekdanjega člana, pokojnega gospoda Vinišnika o vpisu v stranko, sem nemudoma odgovoril: »Če se bom vpisal, se bom v SDSS.« Odločitev ni bila težka, programsko sem bil vedno naravnan v napredek gospodarstva, tudi drugi nazori so mi blizu. Kakor sem že nekajkrat ponovil »brez dela ni jela«, to, kar nekdo ustvarja, naj tudi dobi. Tisti, ki imajo željo, si poiščejo delo, ustvarijo si vizijo, zastavijo cilje in gremo. Sprva je treba vložiti trud, delo in muko, saj brez tega se nič ne doseže. Delo in delo, če pa hodiš na izlete, gledaš v zrak, pa ne dosežeš cilja. Kako bo kdo živel, naj se vsak po svoje odloči, eni se odločijo za šolanje, eni pa gredo takoj delat. Stvar odločitve.
DEMOKRACIJA: Kakšne vrednote zagovarjate v stranki?
Celcer: Naša stranka je načelna: zagovarja delavnost, pošteno plačilo, enakomerno zdravstveno blaginjo, dostop do šolanja in red v sodni veji oblasti. Verjamem samo v to, kar lahko občutim, vidim in primem. Prazno govorjenje in pisanje mi je odveč. To, kar začneš in počneš, moraš končati, ne da se to stalno prenaša iz leta v leto, paziti je treba, da se konča čim prej.
DEMOKRACIJA: Na kaj ste najbolj ponosni v svojem življenju?
Celcer: Moram reči, da sem v svojem življenju dosegel skoraj vse, kar sem si želel. Imam družino, imam svoj dom, imam svoje hobije, imam svoje posestvo, ukvarjam se s turizmom, sem skorajda polno zadovoljen, vendar poleg tega še vedno stremim po več.
DEMOKRACIJA: Se vam zdi, da je Maribor zapostavljen v državnem zboru?
Celcer: Maribor je zapostavljeno mesto v Sloveniji. V prejšnji državi je bilo to najbolj industrijsko mesto, a je po bojkotu juga industrija zaradi tehnološke nezrelosti propadla. S tem smo izgubili veliko priložnost – južni trg in povpraševanje na zahodu. Mariborsko gospodarstvo so dvignila manjša podjetja, podjetniki, ki so izvozno naravnani. Zakaj potrebujemo poslanca? Prav zaradi te vezi s centrom, kjer se deli denar. Tu je treba omeniti še nekaj; če nekdo nima vizije, strategije in zaledja, je denar nedosegljiv. Podjetja morajo načrtovati, se organizirati, da bo denar res prišel v prave roke. Vez je poslanec.
Maribor je šibak, ker nimamo pravega zagovornika. SDS ima samo enega poslanca v Mariboru, drugi so vsi levičarji. Eden je nemočen. Kar pa zadeva okolico in okoliške občine, imamo nekaj poslancev, ampak ne vlečejo za Maribor, verjetno bolj za svoj kraj.
DEMOKRACIJA: Kako bi ocenili delo vlade Janeza Janše?
Celcer: Moram reči, da zadnjih 10 let nobena vlada za Maribor ni naredila nič, capljali smo na mestu. V sedanjem mandatu nam je uspelo pognati nekatere projekte, kar se nam pozna. Začela se je rekonstrukcija Ledne dvorane, finančno smo pokrili knjižnico, nekaj kilometrov zahodne obvoznice, Zdravstveno postajo Tezno in še nekaj manjših projektov. To ni veliko, a glede na prejšnja leta je zadovoljivo.
DEMOKRACIJA: Ste kandidat za poslanca SDS. Za kaj se boste zavzemali v parlamentu, če boste izvoljeni?
Celcer: Zavzel se bom za oživitev mariborskega gospodarstva, za oživitev kmetijstva in ureditev okolja, sploh zapuščene in zaraščene krajine. Pri tem sledim severnim sosedom, pa ne samo po ureditvi, ampak tudi načinu dela. Trdega dela se zavedam sam kot gospodarstvenik, vinogradnik, sadjar, če nam je narava ponudila takšne priložnosti, jih moramo znati izkoristiti. Takšne priložnosti za izkoristek tujci ne prezrejo. Imamo vina, vinogradniško lego, mi pa raje zapuščamo zemljo in jo zasajamo z orehi in s kostanji. Naslednje žgoče vprašanje je politika kmetijskega sklada, ki je po mojem mnenju preveč dobičkonosno usmerjen. Najraje se ukvarjajo z vrtičkarji, saj imajo z njimi najmanj dela, za velike kmete pa naredijo premalo. Sam predlagam prenos zemljišč v pristojnost občin, ki bi potem sama dodeljevala zemljo interesentom, sploh tistim, ki imajo apetite, da bi delali še več. Namesto dobička z drobljenjem zemlje in samooskrbe posameznikov bi lahko gledali dolgosežno na dobro državne skupnosti. Delati bomo morali na samooskrbi države, odvisnost od uvoza ne bo mogoča večno.
Kar pa zadeva lokalni nivo, imam v mislih kar nekaj projektov, ki niso bili uresničeni, in sicer: promenada ob Dravi, povezovalne ceste in kolesarske steze med občinami, modernizacija ali obnova brežine reke Drave kot celote, protipoplavni zid, melioracija stare struge Drave med Malečnikom in Duplekom, obnovitev dotrajane turistične infrastrukture Pohorja kot turistične ceste, ureditev kolesarskih poti, ureditev rekreacijskega centra Pohorje in turističnih kapacitet za zimsko mladinsko olimpijado.
DEMOKRACIJA: Zakaj ste se odločili za kandidaturo?
Celcer: Razmišljal sem o tem, da tako kot sem kot mladostnik pripomogel k izgradnji lokalne infrastrukture, saj je bil kraj nerazvit, nadaljeval na četrtni in občinski ravni, kjer sem po svojih najboljših močeh peljal stvari naprej, lahko na državni ravni spodbujam še več projektov, popravljam napake in krivice v kmetijski, vinogradniški, zemljiški in gospodarski politiki ter poganjam aktivnosti, akterje in vire za napredek Maribora – da zaživimo in gremo naprej.
DEMOKRACIJA: Ste tudi mestni svetnik MO Maribor. Kako ocenjujete delo mestnega sveta?
Celcer: Delo v mestnem svetu je raznoliko, saj se svetniki močno razhajamo med seboj. S koalicijo ima župan glasovalni stroj, oni se navidezno »upirajo«, ne podpirajo župana, na koncu pa vse podprejo. Mi kot opozicija opozarjamo na nepravilnosti, a tudi soglašamo z dobrimi stvarmi. Za Maribor naredimo vse. Vsemu, kar pa je škodljivo za Maribor, pa normalno nasprotujemo. Osebno najbolj obžalujem sprejetje Mariborskega holdinga. Podobno kot v ta holding ni dosegel pričakovanih rezultatov. V teoriji so takšna združevanja računovodstev, nabave podobno kot sozdi v prejšnji državi mogoča, a v realnosti se ne obnesejo. Komunalna podjetja morajo biti ločena, vsak namreč odgovarja za svoje, sedaj pa imajo tisti, ki lenarijo, enak kos kruha kot tisti, ki veliko ali preveč delajo.
DEMOKRACIJA: Kako bi ocenili delo mariborskega župana Saše Arsenoviča?
Celcer: Župan je podjetnik, to cenim, s tem da pa ima glasovalni stroj, ki mu omogoča delo večinoma za svoj prag. Vse zunaj središča mesta, vse druge mestne četrti in okolica Maribora pa so zanemarjene, stagnirajo zadnje čase. Denar se uporablja za trge, čemur ne nasprotujem, ampak ne moremo zanemarjati cestne infrastrukture, ki jo vzdržujemo vsi s prispevki od motornih vozil, z registracijami, glavarino. Od tega nimamo mi nič, vse se uporabi za središče mesta.
DEMOKRACIJA: Kako se po vašem mnenju v parlamentu vede leva opozicija?
Celcer: No, bi rekel, da je leva opozicija takšna kot pustne maškare. Prvič, po obleki ne sodijo v parlament, po govoru pa so za umobolnico. Vsi poslanci bi se morali vesti po kodeksu, sam bi uvedel testiranje na droge, prepovedal pa bi absolutno nošenje simbolov iz preteklosti.
DEMOKRACIJA: Kakšno je sicer vaše mnenje o domači politiki?
Celcer: Ta čas je politika dobra. Dobra, s tem da je to kratek rok, da se ni dalo marsičesa maksimalno urediti. Manjka nam še vedno red v zdravstvu, red v sodstvu. V sodstvu bomo morali poskrbeti za neodvisne sodnike, da ne bo sodstvo ene opcije, da ne bomo delali krivice in nedolžnih obsojali, kriminalcev pa spuščali. V zdravstvu bo treba zakonsko urediti nabave, da si zdravniki ne bodo mogli sami nabavljati za svoja področja in se kartelno okoristiti na državni račun, najpomembnejša pa je potreba po spremembah v nadzornih svetih. Tudi sam sem nadzornik in sem moral podpisati, da jamčim s svojim premoženjem, kolikor bi se okoristil na državni račun, ne vem, zakaj država tega ne uveljavi povsod.
