Piše: Maruša Opeka
Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je nedavno občinam odgovarjala na vprašanja o infrastrukturnih projektih. Ministrstvo je objavilo osvežene roke za tretjo razvojno os, glede številnih projektov pa se morajo občine poenotiti še na ravni regij.
Že leta poslušamo obljube o graditvi tretje razvojne osi, ki bi Koroško in Belo krajino povezala s preostalo Slovenijo. Avgusta 2021 je takratni minister Jernej Vrtovec v Podgorju pri Slovenj Gradcu, ko so stekla začetna dela na tretji razvojni osi na območju Koroške, simbolno zasadil prvo lopato in obljubil, da Koroška zaradi svoje geografske oddaljenosti ne bo več zapostavljena in bo do konca leta 2027 dobila povezavo od Šentruperta do Slovenj Gradca. Če bi želeli uresničiti ta cilj, bi morala dela teči hitreje. Kot so že pred meseci opozorili župani koroških občin in iniciativa HOČ’MO CESTO! je na odseku hitre ceste med Slovenj Gradcem in Velenjem v dveh letih investitorju uspelo delno končati eno gradbišče z viaduktom Gaberke, ter postaviti nekaj stebrov viadukta Jenina in Visočnik v okolici Podgorja pri Slovenj Gradcu.
Osveženi roki
Po sestanku ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek z župani koroških občin in s predsednikom uprave Darsa Valentinom Hajdinjakom so pristojni obljubili vzpostavitev stalne koordinacije treh ministrov, ki bi vsake tri mesece spremljali stanje projekta, ter tudi nove roke. Konec maja je ministrica Bratuškova predstavila obljubljeni terminski načrt graditve in napovedala, da bo severni del dokončan pol leta prej, kot je doslej napovedoval Dars. Severni krak tretje razvojne osi naj bi bil tako končan junija 2028.
Osveženi roki sledijo dodatni zunanji strokovni recenziji tehnološko najzahtevnejših odsekov, ki jo je Dars opravil v sodelovanju s priznanim projektantom Marjanom Pipenbaherjem. Dodatna strokovna recenzija inženirja Pipenbaherja naj bi bila pokazala, da so gradbeni roki postavljeni realno. »Naredili bomo vse, da bo terminski plan držal, žal pa ne moremo vplivati na pritožbe, ki se vlagajo po izdaji gradbenih dovoljenj, kar podaljšuje graditev tega odseka,« je zagotovila ministrica. Tudi Hajdinjak je opozoril, da pri projektiranju, ki je pod nadzorom Darsa, ne prihaja do zamud, zavleklo pa se je pri pridobivanju dovoljenj, na kar ministrstvo in Dars nista mogla vplivati. Odgovornost za slednje lahko prevzamejo le v fazi od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja naprej. Župani koroških občin s terminskim načrtom niso zadovoljni, a se, kot je poudaril župan občine Prevalje in predsednik odbora za graditev tretje razvojne osi Matic Tasič, zavedajo, da se ne da nadomestiti vsega, kar bi moralo biti že narejeno. Kot je napovedal Tasič, bodo pozorno spremljali, ali do zamud prihaja pri samih delih.
Sestanek z občinami
To pa ni edini projekt, s katerim se zavlačuje. Vodstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS) se je 13. junija 2023 sešlo z ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek v zvezi z zmanjšanjem investicij v cestno infrastrukturo, vlaganji v nadaljnjo graditev kolesarske infrastrukture in spodbujanje sonaravnih ukrepov oz. ozelenjevanje območij ob državnih cestah. »V zvezi z nadaljnjo graditvijo kolesarskih stez je ministrica dejala, da se ta nadaljuje, vendar je opozorila na nujnost, da morajo biti projekti, financirani iz evropskih sredstev, končani do 31. decembra 2023,« so zapisali v SOS. Predstavniki občin so ministrstvo pozvali tudi k zmanjšanju administrativnih ovir in nujnosti opredelitve lastniških razmerij povsod tam, kjer v nekih delih kolesarske steze financirajo država in občine. »Razmerja bo namreč treba še določiti, saj za zdaj teh pravil še ni,« opozarjajo občine. Tema srečanja z ministrico je bila tudi problematika ozelenjevanja območij ob državnih cestah. »Direkcija za infrastrukturo (DRSI) namreč ne daje soglasij k ozelenitvi območij ob državnih cestah, kar je v nasprotju s strateškimi usmeritvami države in Evropske unije,« so izpostavili v SOS, ekipa ministrstva pa je obljubila, da bo navedbe preverila.
Nadaljnji pogovor je tekel tudi v smeri podpore graditvi železnic, o pomenu dobrih in zelenih infrastrukturnih povezav ter strateških razmislekov, ki bi jih tako država kot občine morale opraviti. Ministrica je predstavila situacijo glede izvedbe sporazumov o financiranju investicij v cestno infrastrukturo (SOF). Poudarila je, da je bilo v preteklih letih podpisanih bistveno več SOF, kot pa je bilo razpoložljivih finančnih sredstev. Sicer naj bi podpisane pogodbe spoštovali, naj bi pa po objavi rebalansa državnega proračuna začeli zagotavljati manjkajoča sredstva. Ministrica je županom obljubila aktivnejše sodelovanje z organizacijo srečanj na terenu, da bi skupaj iskali rešitve za odprte zadeve na področju investicij v cestno infrastrukturo. Rešitve naj bi po predlogu občin najprej poiskali v okviru razvojnih regij. Občine pa morajo prej opraviti medsebojne pogovore o ključnih prioritetah v vsaki razvojni regiji na področju cestne infrastrukture in opredeliti prednostni vrstni red izvedbe SOF. Ministrica je regijska srečanja napovedala za jesen.
Seveda pa je pri zdajšnji vladi, ki jo vodi Robert Golob, vse skupaj treba jemati s pridržkom. Veliko je obljub, a žal malo realiziranih.
