8.8 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

Informacijski pooblaščenec zaradi javne objave plač policistov ne bo uvedel inšpekcijskega postopka, iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov

Informacijski pooblaščenec je sporočil, da gre pri podatkih o delu policije sicer lahko za druge zakonske izjeme od prosto dostopnih informacij, na primer za tajne podatke, “a je presoja, ali je ta izjema dejansko podana, vedno na strani organa, torej ministrstva za notranje zadeve, in zato izven presoje informacijskega pooblaščenca v okviru nadzora nad varstvom osebnih podatkov.” 

 

Ministrstvo za notranje zadeve je ob začetku stavke Policijskega sindikata Slovenije v ponedeljek objavilo poimenske podatke o bruto plačah javnih uslužbencev ministrstva za notranje zadeve, policije in inšpektorata za notranje zadeve, mnenja glede te poteze pa so precej glasna in deljena. A informacijski pooblaščenec zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata ne bo uvedel inšpekcijskega postopka.  Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati, poroča STA.

Po določbah splošne uredbe o varstvu podatkov in zakona o varstvu osebnih podatkov osebne podatke dopustno javno objaviti, če njihovo javnost določa zakon. Ker gre v tem primeru za javno objavo plač javnih uslužbencev, se zakonitost presoja po določbah zakona o dostopu do informacij javnega značaja in zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja v 6. členu določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, med katere sodijo tudi osebni podatki, a je ob tem treba upoštevati 3. odstavek istega člena, po katerem se ne glede na to dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju v 1. odstavku 38. člena določa, da so plače v javnem sektorju javne, javnosti pa so dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Peti odstavek določa, da prej omenjena določba ne velja za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah, 6. odstavek pa, da so dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti.

Ime, priimek in plača javnega uslužbenca je prosto dostopna informacija javnega značaja

Podobno je zatrdila tudi nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ta je namreč zapisala, da se pri pravni presoji vedno drži korektne razlage prava, tudi če komu ni všeč in dodala, da je objava podatkov o plačah lahko marsikaj, ni pa a priori nezakonita. A obenem je tudi opozorila: “Zmeda pri nomenklaturi v naši zakonodaji žal obstaja. O tem bo najbrž presojal Informacijski pooblaščenec, morda pa tudi sodišča.” Informacijski pooblaščenec je sicer že večkrat odločil, da delavci ministrstva za notranje zadeve in policije sodijo med javne uslužbence, enako kot delavci inšpektorata za notranje zadeve. Prav tako je že večkrat odločal o dostopu do podatkov o plačah javnih uslužbencev, pri čemer je zavzel stališče, da je podatek o imenu in priimku, skupaj s podatkom o bruto plači, prosto dostopna informacija javnega značaja.

Rok Cvetko (Foto: STA)

V Policijskem sindikatu Slovenije pa po prvem pregledu objave policijskih plač ugotavljajo, da je prišlo do razkritja osebnih podatkov, ki se jih razume kot varovane in bi lahko bilo tudi podlaga za odškodninske tožbe. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Rok Cvetko je za STA povedal, da bi bila lahko z objavo plač ogrožena osebna varnost določenih policistov in kriminalistov, pa tudi varnostni sistem. Ocenjuje, da zaradi objave imen preiskovalci ne bodo imeli več takega dostopa do informacij kot do zdaj. Sindikat policistov Slovenije se je medtem glede vprašanja objave obrnil na informacijskega pooblaščenca. Na tej podlagi in na podlagi mnenja svojih odvetnikov se bodo tudi opredelili, so povedali za STA. So pa napovedali, da bodo storili vse potrebno za zaščito integritete in pravic zaposlenih in sporočili: “Utemeljeno pričakujemo, da se na enak način razkrijejo plače v celotnem javnem sektorju, vključno s paradržavnimi agencijami.

Na drugi strani tudi Matjaž Nemec meni, da naj bi notranji minister Aleš Hojs razkril podatke, ki po zakonu niso javni. “Minister Hojs predstavlja največjo grožnjo nacionalne varnosti v zgodovini slovenske policije,” je zapisal Nemec in sporočil, da bo seja Knovs, na kateri bodo ocenili morebitne škodljive posledice javne objave bruto plač, potekala v petek ob 14. uri. Odzval se je tudi poslanec LMŠ Jani Möderndorfer, ki je komentiral v teatralnem stilu: “Minister Hojs povsod vidi sovražnike in grožnje, v resnici je pa sam sebi največja grožnja.

Sara Kovač

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine