Piše: Sara Kovač (Nova24TV)
“Nivo neprofesionalnosti, ki si ga je informativni program RTV Slovenija privoščil dne 3. 2. 2021 pri večkratnem poročanju o “nezanesljivih” hitrih testih, daleč presega že tako porazne standarde na RTV Slovenija,” je zapisal v svojem pismu strokovnjak s področja molekularne biologije in ga poslal tudi varuhinji pravic gledalcev. Tako pri Dnevniku kot pri Odmevih so namreč novinarji poročali, da so v Sloveniji uporabljani hitri antigenski testi (HAT) nenatančni, ker je med pozitivnimi rezultati veliko napačnih. Nekritično so tudi dodali, da učitelji ter drugi zahtevajo bolj natančne teste. Takšni hitri testi namreč, po besedah biologa, ne obstajajo.
Strokovnjak s področja molekularne biologije meni, da gre pri hitrih covid testih za pomembno tematiko. “Dobra obveščenost in razumevanje javnosti sta ključna za učinkovito vključitev tega orodja v nacionalno protikoronsko strategijo,” je zapisal in z obžalovanjem dodal, da je kljub temu ta tema slovenskim bralcem in gledalcem predstavljena napačno že od lanskega decembra, predvsem s strani nacionalne televizije in najbolj branih tiskanih medijev. To vodi v nizko zaupanje Slovencev v teste (okrog 30%) in posledično v zmanjšano učinkovitost tega izjemnega orodja za obvladovanje epidemije. “Kot strokovnjak dnevno zavajanje s strani RTV Slovenija opazujem z grozo, nejevero in obupom. Prav tako zavajajoče poročanje o hitrih testih skoraj dnevno povzroča nezadovoljstvo in politično napetost, česar v teh izjemnih časih naša družba ne potrebuje,” je poudaril molekularni biolog.
Kdor se na tematiko vsaj malo spozna, ve, da je visok delež napačno pozitivnih rezultatov posledica nizkega odstotka aktivno okuženih v testirani populaciji in ne nezanesljivosti testa. To je dobro znano in razumljeno statistično dejstvo! To je razvidno z grafa ugledne revije The Economist, ki prikazuje delež napačnih rezultatov v odvisnosti od deleža okuženih med testiranci. Kadar je aktivno okuženih manj kot 5 odstotkov testiranih, bo pri tipičnem testu (občutljivost 80%, specifičnost 97%) v povprečju že vsak drugi pozitivni rezultat napačen. To velja enako tako za teste v Sloveniji, kot tudi za teste v Nemčiji in v Veliki Britaniji. Kdor zahteva “bolj zanesljive teste”, zahteva takšne teste, ki bodo zaobšli zakonitosti verjetnostnega računa. “Od naših učiteljev, ki smo jim v vzgojo in izobraževanje zaupali naše otroke, bi pričakoval boljše razumevanje teh dejstev. Od novinarjev RTV Slovenija pa bi pričakoval, da v kolikor dejstev ne poznajo in razumejo, da se o njih zadostno podučijo, preden napačno in zavajajoče poročajo,” je zapisal molekularni biolog.
Za odčitavanje antigenskih testov je potrebna kilometrina
Zgodnji antigenski testi res niso bili najbolj zanesljivi, a to se je do danes že spremenilo. Analize so pokazale, da dosežejo tudi 97 odstotno zanesljivost. Če PCR test pokaže pozitiven rezultat, se bodo rezultati dobrih antigenskih testov ujemali v več kot 90 odstotkih – če bo test opravljen v času enega tedna od nastopa simptomov. Vendar pa stopnja ujemanja pade, če je antigenski test opravljen na začetku ali pa na koncu infekcije, ko je virusa v grlu in nosu precej manj. Iz tega sledi, da antigenski testi v določeni periodi niso najbolj zanesljivi. Tu je treba opozoriti, da je pomembno tudi znanje, tako pri jemanju vzorca, kot tudi pri odčitavanju rezultata. Mikrobiolog dr. Gorazd Janez Pretnar meni, da so hitri testi ustrezni, je pa del težave v tem, da so bila izobraževanja za množična testiranja izpeljana precej na hitro, saj se je mudilo. “Za odčitavanje antigenskih testov je potrebna kilometrina,” je zapisal Pretnar in pojasnil, da bi morali neizrazite rezultate poslati tudi še na PCR.
Vsak test ima svojo ciljno populacijo
Podobnega mnenja je tudi direktor NIJZ dr. Milan Krek, ki je opozoril, da se gre tudi po opravljenem nosečniškem testu, ki se izkaže za pozitivnega, še na zdravniški pregled, kjer naredijo bolj zanesljiv test. V tem primeru je to povsem običajno, pri antigenskih covid testih pa se čudijo, da se rezultat preverja. Treba je tudi poudariti, da zaradi stiske s časom niso prav dolgo preverjali stopnje zanesljivosti vseh testov, ki so na trgu. Če ne bi šlo za izredne razmere, bi validacijo opravljali vsaj pol leta do splošne uporabe. “Vsak test ima svojo ciljno populacijo, ima svojo metodo dela in ga je treba opravljati v skladu z normativi,” je še povedal Krek. Glede testiranja šolnikov pa je povedal, da je to, da se bo več učiteljev z odhodom v šole tudi okužilo, praktično neizbežno. Podobno kot pri zdravnikih, obstaja tudi limit, koliko učiteljev imamo. Če jih preveč zboli, je treba seveda šolo zapreti – zaradi slabega počutja v tem primeru odpade tudi šolanje na daljavo. Že samo iz tega razloga je tudi tedensko testiranje več kot smiselno, četudi morda ni 100 odstotno učinkovito.
Hitri antigenski testi so učinkovito orodje za obvladovanje epidemije
V mnogo primerih bi bilo priporočljivo, da bi se tudi novinarji podučili o tematiki HAT testov, preden nadaljujejo s širjenjem škodljivih neresnic, informacije lahko poiščejo v množici člankov na to temo, ki so v zadnjih mesecih izšli v resnih svetovnih medijih. Na žalost je nekatere medije med te, resne, vedno težje šteti. V članku, ki je bil objavljen v reviji The Economist, lahko bolj radoveden in znanja željan bralec prebere, da so testi podjetja Majbert Pharm z nominalno občutljivostjo 82 odstotkov rahlo boljši od tipičnih HAT testov z občutljivostjo 80 odstotkov. The Economist, prav tako pa Evropska komisija, ugotavljata, da bodo HAT testi naše najučinkovitejše orodje za obvladovanje epidemije, vse dokler ne dosežemo znatne precepljenosti prebivalstva. Molekularni biolog je še zapisal, da je EU HAT teste razglasila za steber evropske protikoronske strategije: “Nasprotno pa na televiziji že od decembra ne mine dan, ko s širjenjem polresnic, laži ter globokega nerazumevanja, tega stebra in izjemnega orodja ne bi neumorno spodkopavali. To ni samo v nasprotju z novinarskimi standardi, pač pa tako neodgovorno poročanje povzroča tudi škodo, ki se meri v mrtvih sodržavljanih. Očetov in mater, babic in dedkov ter neprostovoljnih naročnikov.“
