Piše: Ana Horvat (Nova24tv.si)
Golobova vlada se je po propadu socialnega dialoga med Ekonomsko-socialnim svetom Slovenije (ESS) in vlado v tem tednu udeležila sestanka, kjer je bilo govora o pomenu socialnega dialoga. Vsi udeleženi, vključno s premierjem Robertom Golobom, so izrazili strinjanje s tem, da je socialni dialog pomemben, slednjega pa je Golob celo opisal kot “nekaj živega”. A eno so seveda lepe besede, drugo pa dejanja v praksi. S strani članov strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za kolektivno dogovarjanje je bila namreč izražena ostra kritika na račun kršitve pravil o delovanju ESS.
Vlado so v sporočilu za javnost pozvali, naj te socialne partnerje bolj vključuje, spoštuje in tudi upošteva. “Hitenje pri sprejemanju zakonov ne more biti izgovor za kršitev socialnega dialoga,” so namreč prepričani.
Izzivov se ne rešuje
“Na sestanku s predsednikom vlade nismo dobili trdnih zagotovil, da kršitev v prihodnje ne bo. Ministrstva morajo pri pripravi zakonov vključiti dovolj časa tudi za potrebe obravnave na ESS. Hitenje pri sprejemanju tako pomembne zakonodaje ne more biti izgovor,” je jasen glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček. Na GZS so po besedah generalne direktorice zbornice Vesne Nahtigal v iskanju odgovorov na množico izzivov, a vlada ne reagira, ko je za to še čas. “Izzivov ne rešuje,” je bila kritična, ne skriva pa tudi zaskrbljenosti na račun upada industrijske proizvodnje. Nahtigalova meni, da bi tovrstni podatki morali pri vladi “prižgati vse alarme”, razmere se namreč “od energetsko intenzivnih podjetij vedno bolj širijo na podjetja vzdolž verig vrednosti”.
Članom strateškega sveta je izvršni direktor GZS pojasnil ozadje pogajanja glede zakona o delovnih razmerjih. Jasno pa je zavrnil tudi namigovanja iz sindikalne strani, da naj bi bila delodajalska stran kriva za zaviranje pogajanj. “Že na začetku smo se dogovorili, da bodo naprej na vlado šle samo točke, ki jih bomo predhodno uskladili in se z njimi vsi strinjali, kar je bilo v nadaljevanju preklicano. Zaradi nespoštovanja pravil in vseh procesnih kršitev so za nas dosedanja pogajanja nična in predlagamo, da se začnejo znova,” je izpostavil Gorenšček in ZDR-1 označil za malo delavsko ustavo, zato se je treba “sprememb lotiti premišljeno, argumentirano in predvsem odgovorno”.
Foto: GZS
Nasprotujejo financiranju dolgotrajne oskrbe, ker povečuje obremenitev podjetij
Ni pa šlo niti brez kritik na račun zakona o dolgotrajni oskrbi, pri obravnavi slednjega je namreč prišlo do kršitve socialnega dialoga. Ne strinjajo se z načinom financiranja, ki je predviden s predlogom zakona, saj se na ta način povečuje obremenitev podjetij. Sami menijo, da bi bilo treba za financiranje poskrbeti v okviru posebnega zakona. Na ta način bi namreč lahko pridobili čas za iskanje alternativnih virov financiranja in njihovo usklajevanje.
Na strateškem svetu je bilo izraženo strinjanje s stališčem GZS, da se uvede trajna shema ukrepa čakanja na delo in/ali skrajšanega delovnega časa. “Vse evropske države, kamor Slovenija največ izvaža in s katerimi se rada primerja, imajo to področje sistemsko urejeno,” opozarja Nahtigalova in pojasnjuje, da je treba pri nas vsakič, ko se pojavi kriza, prositi državo, da pride do uvedbe ukrepa, ki omogoča, da se podjetju ni treba odreči kadru, ki je usposobljen, in se na ta način veliko lažje prebrodi obdobje, ko je manj naročil. Obravnavan je bil tudi zakon o čezmejnem opravljanju storitev, kjer so člani strateškega sveta izrazili svojo kritiko nad pristojnimi ministrtvi, ki ne spoštujejo rokov. Menijo, da bi bila potrebno sprejetje ukrepov, ki bi pripomogli k ohranitvi konkurenčnosti slovenskih izvoznikov storitev.
