Piše: C. R.
Potem ko so v okviru projekta Life Lynx v ponedeljek na Jelovici v naravo spustili risa Zoisa in Aido, so se jima danes na Gorenjskem pridružili še Tris, Julija in Lenka. “Gre za pomemben dogodek za slovensko okolje in naravo, še posebej pa za slovenskega risa,” je na novinarski konferenci dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak.
Z risi, ki jih v okviru projekta Life Lynx spuščajo v naravo, se slovenske rise rešuje pred izumrtjem. Danes izpuščeni risi bodo tako pomembno prispevali k uresničevanju tega cilja, je na današnji novinarski konferenci ob izpustu risov v naravo pojasnila Maja Sever iz projektne skupine Life Lynx.
Minister Vizjak je izrazil veselje, da ministrstvo sodeluje pri omenjenem projektu. “Mislim, da gre za konkreten projekt, ki tako s sredstvi EU, kot tudi s sredstvi našega proračuna pomembno krepi populacijo risa in še dodatno slovensko pisano naravno sliko,” je povedal. Ob tem je poudaril, da ima Slovenija zelo bogato biodiverziteto in da je prav, da za to skrbimo in še naprej razvijamo.
Minister je obenem izrazil upanje, da se bodo Tris, Lenka in Julija na slovenskih tleh dobro prijeli, da se bodo dodatno razmnožili in da bomo čez čas zopet šteli številčno populacijo risov v naši državi.
Današnji dogodek je bil še bolj poseben, saj so bili omenjeni trije risi izpuščeni na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). “Ris je bil že v preteklosti tukaj prisoten, pa ga potem ni bilo več in ti trije risi so nekako upanje, da se ta populacija ponovno naseli in obdrži tudi na območju TNP,” je dejal direktor Javnega zavoda Triglavski narodni park Janez Rakar. To je po njegovih besedah hkrati zelo pomembno tudi z vidika izboljšanja biodiverzitete in izboljšanja pogojev za vse živalske vrste, ki živijo na tem območju.
Kot je še pojasnil, je eden izmed ciljev TNP namreč tudi ohranjanje narave, živalstva in rastlinstva, zato se je zahvalil Zavodu za gozdove Slovenije, da so izbrali TNP za ta projekt. Za konec je izrazil tudi upanje, da se bo kateri izmed izpuščenih risov v TNP tudi ustalil in si tukaj ustvaril domicil oziroma stalno prebivališče.
Vršilec dolžnosti direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janez Logar je spomnil, da je ris nekonfliktna žival, pri kateri zavod za gozdove zabeleži približno en škodni dogodek na leto. Kot je še pojasnil, je cilj projekta Life Lynx doselitev 14 risov na območju Dinaridov in jugovzhodnih Alp. Projekt poteka od leta 2017 in do danes je bilo v Slovenijo doseljenih skupno šest risov.
Po besedah koordinatorja projekta Life Lynx Roka Černeta je v Sloveniji sicer prostora za okoli 100 odraslih risov. Kako velik teritorij potrebuje en sam ris, je predstavil na primeru risa Maxa. Max je bil spuščen blizu meje s Hrvaško in od tam prišel na območje Bohinja in Kranjske Gore. V enem mesecu se je nato vrnil nazaj, ker tukaj ni našel samice za parjenje. “S tem primerom želim poudariti, kako zelo veliko območje risi potrebujejo in kako pomembno je, da je ta prostor povezan od Dinaridov, preko območja Julijskih Alp naprej, do Avstrije, Nemčije in Italije,” je dejal Černe.
Samca Trisa so na Pokljuko iz Romunije pripeljali v začetku marca, do danes je živel v prilagoditveni obori. Ime zanj so izbrali učenci Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe, ki so ga poimenovali Tris oziroma triglavski ris. Kmalu zatem sta se mu pridružili še dve sostanovalki, odrasli risinji Lenka in Julija, ki sta prispeli iz Slovaške, poroča STA.
