11.4 C
Ljubljana
sobota, 8 maja, 2021

Gorenjeve delnice se s ponedeljkom umikajo z Ljubljanske borze

Gorenjevih delnic s ponedeljkom ne bo več na Ljubljanski borzi. Za umik delnic z borze se je septembra na skupščini odločil večinski lastnik Gorenja, kitajski Hisense. Analitiki ocenjujejo, da umik delnic velenjskega proizvajalca bele tehnike ne pomeni ni nič dobrega za borzo, saj se bo s tem izbor vrednostnih papirjev zožil.

Da se Gorenjeve delnice z borznega parketa umaknejo s ponedeljkom, so danes sporočili iz Ljubljanske borze.

Hisense, ki ima v lasti 95,42 odstotka Gorenja, se je na septembrski skupščini odločil, da iztisne male delničarje, za vsako delnico pa jim plača 12 evrov. Ob tem je potrdili tudi umik Gorenjevih delnic z ljubljanske in varšavske borze. Z Gorenjevimi delnicami se je na Ljubljanski borzi začelo trgovati 2. junija 1998, na borzi v Varšavi pa 30. decembra 2013.

Takrat so analitiki ocenili, da Gorenjev umik z borze ne pomeni nič dobrega za Ljubljansko borzo, za katero so bile Gorenjeve delnice po podatkih za leto 2017 na sedmem mestu po obsegu trgovanja.

Kot je takrat za STA komentiral Sašo Stanovnik iz Alta skladov, se bo “z umikom delnic z Ljubljanske borze zožil že tako majhen izbor, predvsem za tuje in institucionalne vlagatelje, ki potrebujejo večjo likvidnost”.

Bistvenih sprememb sicer Stanovnik ne pričakuje, a po drugi strani se po njegovem mnenju vse bolj kaže potreba po novih uvrstitvah in poživitvi trga. Po umiku se bo v prvi borzni kotaciji trgovalo še z delnicami osmih podjetij, v standardi kotaciji pa z delnicami 21 podjetij. “Tako majhen izbor je zagotovo problem,” je dejal Stanovnik.

Podobno je menil upravljalec premoženja pri Iliriki Jože Gerbec. Na Ljubljanski borzi se že zdaj ne trguje z delnicami prav velikega števila družb, zato umik Gorenjevih pomeni slabo novico za slovenski trg, je takrat dejal za STA.

A Gerbec v umiku vidi tudi nekaj pozitivnega. “Po drugi strani pa je pozitivno, da je denar prišel v državo,” je dejal in spomnil, da je Hisense za vsako Gorenjevo delnico plačal 12 evrov. Morda se bo nekaj tega denarja vrnilo tudi na borzo, je dodal.

Umik prav tako ni razveselil vodstva Ljubljanske borze. “Prevzemne aktivnosti se, z vidika borze, kratkoročno odražajo na povišani aktivnosti trgovanja, kar je vsekakor dobrodošlo, dolgoročno pa prevzemi lahko pomenijo tudi odhod družb iz kotacije, kar je za borzo manj zaželeno,” so sporočili.

Umik družbe Gorenje kot članice najelitnejše prve kotacije in njene razmeroma likvidne delnice za Ljubljansko borzo pomeni tudi izpad prihodkov. Ob tem so dodali, da izvajajo številne aktivnosti, s katerimi želijo povečati število družb na vseh svojih trgih – od prve kotacije do trga Si enter.

Dogajanje na borzi naj bi sredi novembra poživila kotacija delnic NLB. “Govorimo namreč o podjetju, ki je po svoji kapitalizaciji veliko kot Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenije skupaj. Po kapitalizaciji je od podjetij, ki kotirajo na naši borzi, večja le Krka,” je konec oktobra za Delo pojasnil predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec. Zato verjame, da bo prihod NLB borzo naredil privlačnejšo, in si želi, da bi temu zgledu sledila druga pomembnejša slovenska podjetja, ki še ne kotirajo na borzi.

Delnice NLB so od 29. oktobra do 7. novembra v okviru javne ponudbe delnic (IPO) na voljo malim vlagateljem. Vlagatelji – fizične ali pravne osebe, ki niso dobro poučeni investitorji – morajo kupiti najmanj 10 delnic, vpisati in vplačati pa jih morajo po ceni na zgornji meji razpona, torej po 66 evrov. Po tistem, ko bo znana končna cena delnice v IPO, jim bo NLB razliko vrnila. NLB je v prospekt za IPO cenovni razpon za delnico določila med 51,50 in 66 evrov.

Zadnje novice

Sorodne vsebine