Dostopnost do ginekologov je zaradi njihovega pomanjkanja vse slabša, poleg tega pa v zdravstveni sistem nenehno vstopajo nove generacije žensk. Ginekologi imajo zato preveliko število opredeljenih bolnic, kar vodi v manj kakovostno obravnavno in daljše čakalne dobe. Opozarjajo tudi na nepotrebne administrativne obremenitve.
Kot so pojasnili na današnji novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije, bi po njihovi oceni potrebovali vsaj 30 novih ginekoloških timov, saj je bilo lani na ginekologa povprečno opredeljenih okoli 4.800 žensk, nekateri ginekologi pa skrbijo tudi za več kot 7.000 bolnic. Še sprejemljivo število po oceni razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo pa je 4.000 bolnic na en ginekološki tim.
Plačilo je za vse ginekologe enako, ne glede na to, za koliko žensk skrbijo, je opozorila ginekologinja v domžalskem zdravstvenem domu Petra Meglič, ki ima opredeljenih okoli 6.200 bolnic. V njeni ambulanti na dan zavrnejo od 10 do 20 žensk, ki še nimajo izbranega ginekologa.
Prav tako ginekologe skrbi starostna struktura, saj so vse starejši, ginekološka ekipa pa se pomlaja prepočasi. Leta 2017 je bilo od 361 aktivnih ginekologov 160 starejših od 50 let in 82 starejših od 60 let. “Mladi specialisti imajo raje delo v bolnišnici, ker je ambulantno delo izredno specifično, s stalnim visokim tempom, da lahko obdelamo maso žensk,” je stanje orisala Megličeva.
V naslednjih petih letih bi lahko zaradi upokojevanja brez svojega ginekologa ostalo 300.000 žensk. V minulih letih je bilo po besedah ginekologinje Renate Završnik Mihič razpisanih premalo specializacij, da bi pokrili kadrovski primanjkljaj, ki bo nastopil z upokojevanjem. Že sedaj je odprtih več razpisov za ginekologe, a traja po več mesecev, da se mesto zapolni. Po oceni sogovornic je specializacija ginekologije in porodništva med mladimi zaželena, vsi novi specialisti tudi dobijo zaposlitev, vendar ne nujno na delovnem mestu, ki bi si ga želeli.
Ginekologi pri 700.000 opredeljenih ženskah na leto opravijo več kot 1,5 milijona pregledov, ob tem pa se utapljajo v administrativnih opravilih, ki po oceni ginekologov ne prinašajo dodatne kakovosti pri obravnavi bolnic. Pravico do vpisa ginekologa imajo vsa dekleta, starejša od 13 let, najvišja starost bolnic ni določena. Starejših bolnic je zaradi staranja populacije vse več. Število nosečnic sicer upada, a so vse bolj informirane in zahtevne, so ginekologinje opisale ambulantno delo.
“Vsako leto v rodno obdobje vstopajo nove generacije žensk, ki bi jim morali nameniti največjo skrb. Nizek je tudi delež opredeljenih mladostnic, ki se znajdejo v hudi stiski, ker nimajo dostopa do ginekologa, če želijo kontracepcijo ali imajo ginekološke težave,” je opomnila Tinkara Srnovršnik, ki je v Ljubljani edina ginekologinja, ki še sprejema nove bolnice.
Trenutno stanje se po oceni Završnik Mihičeve ohranja zgolj s prezasedenostjo in pregorelostjo ginekologov. Zato pozivajo k prevetritvi oziroma ponovnemu ovrednotenju podcenjenih in zastarelih glavarinskih količnikov iz leta 1994, upoštevajoč staranje prebivalstva in nova dognanja v medicini. Kot primer so navedle glavarinski količnik, ki enači eno nosečnico s 15 ženskami po 65. letu starosti.
Kot so poudarile sogovornice, je Slovenija sicer zgodba o uspehu s kakovostno ginekološko obravnavno, majhnim število najstniških in neželenih nosečnosti, nizkim deležem splavov in majhnim številom rakov materničnega vratu, kar je rezultat uspešnih preventivnih ukrepov, kot je presejalni program Zora. Prav tako je Slovenija ena od najbolj varnih držav za rojevanje. “Želimo ohraniti ta nivo, ga izboljšati. Zmagovalnega konja se ne menja, ampak ga je treba vzdrževati in mu omogočiti najboljše možne pogoje,” je pozvala Megličeva.
