Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv)
“Ravnanje generalnega državnega tožilca Draga Škete in pisanje pisem v Bruselj ter napeljevanje k ukrepanju zoper lastno državo je akutna zadeva. O tej temi bi se morali danes pogovarjati in ne o nekih bizarnostih,” je izpostavil poslanec Dejan Kaloh na današnjem odboru za pravosodje, kjer so sicer odločali o opozicijski noveli zakona o državnem tožilstvu. O učinkovitosti tožilstva torej niso govorili, niti o curljanju podatkov – zadnji primer je bila nekdanja uslužbenka Specializiranega državnega tožilstva, ki je informacije delila s Kavaškim klanom. Če sklenemo – na seji odbora niso govorili o nobeni pomembni stvari, obravnavali so le bizaren predlog sprememb – tako je spremembe zakona označila ena od predlagateljic, Tina Heferle, iz poslanske skupne LMŠ.
Proti predlagani noveli je glasovalo osem članov odbora, tudi ena od predlagateljic Tina Heferle iz poslanske skupne LMŠ, nihče torej ni bil za. Heferletova je sicer že uvodoma priznala, da je predlog novele zakona o državnem tožilstvu zgolj manever, s katerim so v LMŠ poskušali upočasniti sprejemanje vladnih sprememb glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev. Po oceni LMŠ so te namreč škodljive in bi lahko vodile v še hujšo posledico, politizacijo instituta evropskih delegiranih tožilcev. “To je bilo naše zadnje orodje, da obvarujemo, vsaj za zdaj, institucijo evropskega delegiranega tožilca, ki mora biti neodvisen od politične volje,” je poudarila. v LMŠ so spisali minimalne spremembe zakona, ki so zgolj tehnične narave in po besedah Heferletove vsebinsko nepotrebne in neutemljene. “Nimam težav priznati, da je predlog sprememb bizaren,” je še povedala. Na seji odbora so tako zgolj tratili čas.
Nekateri člani odbora so poudarili, da bi se bilo bolj plodno posvetiti vprašanju učinkovitosti sodstva v Sloveniji. Dušan Verbič iz poslanske skupine Konkretno je spomnil na primer Balkanskega bojevnika, ki je po njegovem mnenju sramota za slovensko tožilstvo. Opozoril je tudi, da v Sloveniji veliko primerov gospodarskega kriminala na sodišču zastara. Državni zbor ni prostor, kjer bi obravnavali bizarnosti, zato v poslanski skupini SDS niso podprli predloga novele zakona, je poudaril poslanec SDS Dejan Kaloh, ki je tudi izpostavil, da je ravnanje generalnega državnega tožilca Draga Škete in pisanje pisem v Bruselj ter napeljevanje k ukrepanju zoper lastno državo akutna zadeva. A seja na to temo žal še ni bila sklicana. “Mene res skrbi da je LMŠ vedno ko gre za evidence osebnih podatkov na meji spornosti same zakonitosti obdelave,” je še spomnil na notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki je prejemal podatke iz OKC-ja, čeprav do njih ni bil upravičen.
Državni udar Škete
Spomnimo, v začetku februarja je predsednik vlade Janez Janša v odgovoru na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča dejal, da je Šketa v Bruselj poslal pismo, na podlagi katerega se zahteva pogojevanje oziroma zamrznitev evropskih sredstev. Predsednik vlade je bil mnenja, da to dejanje meji na državni udar. Šketa je Janševe očitke odločno zavrnil, a iz EU so prihajali odzivi, ki potrjujejo, da se suspenz omenja. Premier je Šketi tudi očital, da je na sestanku v Luksemburgu zavajal in terjal zamrznitev evropskih sredstev za Slovenijo, kljub temu, da je vedel, da predlog spremembe Kazenskega zakonika stranke SNS tako ali tako ne bo sprejet. Državni tožilec je Šketa je glavno evropsko tožilko Lauro Kövesi na srečanju tožilcev v Luksemburgu obvestil o spremembah kazenskega zakonika – pa čeprav je državni zbor te spremembe kazenskega zakonika umaknil z dnevnega reda.
Deležna kritik, pa je bil tudi Šketin obisk v Moskvi, sploh zato, ker je Igor Krasnov že skoraj leto dni na spisku oseb, za katere po odločitvi Sveta EU zaradi hudih kršitev in zlorab človekovih pravic veljajo omejevalni ukrepi, kot so na primer zamrznitev sredstev in gospodarskih virov v državah Evropske unije. Tudi na Slovaškem je obisk tožilca Maroša Žilinke v Moskvi sprožil škandal, sledile so zahteve po njegovem odstopu.
Razloge, zakaj Šketa ne sme postati novi generalni državni tožilec, je novinar Boris Cipot že pred leti objavil v Reporterju. Utemeljitev razlogov so mu v obširni dokumentaciji postregli v Odboru 2015 za državljanske pravice, iz katere je razvidno, da je imel Šketa na vesti kopico kršitev temeljnih človekovih svoboščin, kar se tiče procesiranja Franca Kanglerja. Vseeno je Cerarjev pravosodni minister Aleš Zalar v začetku 2012 poslancem DZ posredoval predlog državno-tožilskega sveta o imenovanju Škete za GDT, kar glede na razmerje glasov v parlamentu ni bilo kakšno posebno tveganje. Šketa je tako zamenjal razvpitega Zvonka Fišerja, ki se je proslavil v sodni farsi, imenovani Patria, Šketa pa je bil generator kriminalistično tožilskih ukrepov zoper Kanglerja, je Cipot še enkrat spomnil v mediju Prava.si.
ZADEVA: Objava popravka na podlagi 26. in 27. člena ZMed
Spoštovani,
dne 18. 2. 2022 ste na spletni strani demokracija.si objavili članek z naslovom: »Generalni državni tožilec Drago Šketa je problem in opozicija se tega dobro zaveda«. Na podlagi 27. člena Zakona o medijih (ZMed) pošiljamo popravke objavljenega članka, da jih objavite v taki obliki, da bo imela objava enako vrednost kot prispevek. Popravki so potrebni zaradi v prispevku zapisanih napačnih informacij.
Dopis generalnega državnega tožilca je bil poslan na zaprosilo evropske glavne tožilke, da jo seznanimo z dejstvi in okoliščinami, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost slovenskega državnega tožilstva in državnih tožilcev ter s tem posredno na učinkovito delovanje Evropskega javnega tožilstva. Zaradi dezinformacij, ki so se na to temo razširile v medijskem prostoru, je bil na spletni strani državnega tožilstva v izvirniku objavljen poslan dopis v celoti. V dopisu nikjer ni nobenih predlogov za uvajanje finančnih omejevalnih ukrepov.’ Ne drži niti, da naj bi generalni državni tožilec ustno »napeljeval k ukrepanju zoper lastno državo« med uradnimi sestanki z evropsko javno tožilko. V članku je napisano, da naj bi iz EU prihajali odzivi, ki potrjujejo, da se suspenz omenja. – ni pa napisano, kateri viri naj bi to bili. Uradni vir, sporočilo za javnost Evropskega javnega tožilstva, navaja, kaj je bil predmet pogovora in nikjer ni nobenih predlogov za uvajanje finančnih omejevalnih ukrepov.
Ne držita niti zapisa, da naj bi generalni državni tožilec vedel, da »predlog spremembe Kazenskega zakonika stranke SNS tako ali tako ne bo sprejet« ter da naj bi evropsko glavno tožilko na sestanku dne 27. 1. 2022 obvestil o spremembah kazenskega zakonika, čeprav je Državni zbor te spremembe umaknil iz dnevnega reda. V času obiska je bilo znano le, da je Odbor za pravosodje Državnega zbora potrdil predlog dopolnitve kazenskega zakonika, Državni zbor pa je šele dne 31. 1. 2022, torej že po obisku, umaknil ta predlog z dnevnega reda.
Glede obiska generalnega državnega tožilca v Ruski federaciji smo že večkrat pojasnili, da je bilo o obisku in njegovem namenu predhodno seznanjeno Ministrstvo za zunanje zadeve RS in nikoli nismo prejeli priporočila, da bi bil obisk v kakršnemkoli pogledu neprimeren.
Ponovno poudarjamo, da generalni državni tožilec nikoli ni niti vodil niti usmerjal pregona v kazenskih zadevah zoper bivšega mariborskega župana. V svoji dolgoletni tožilski praksi je vedno zakonito in vestno opravljal svojo funkcijo ter zoper njega nikoli ni bil uveden kakršenkoli postopek zaradi kršitve človekovih pravic.Naslov »Državni udar Škete« brez vsake podlage že sam po sebi vsebuje očitek generalnemu državnemu tožilcu o nedopustnem ravnanju. Definicija državnega udara je »s silo izvedena sprememba državne oblasti« in z navedenim naslovom trdite, da naj bi neka dejanja generalnega državnega tožilca bila protipravno ravnanje zoper državo. Pripisovanje takšnega ravnanja generalnemu državnemu tožilcu ima vse znake kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime, saj gre za žaljivo obdolžitev.
V prispevku se sklicujete tudi na navedbe novinarja Borisa Cipota, da je Aleš Zalar posredoval predlog »državnotožilskega sveta o imenovanju Škete za GDT« v začetku 2012, kar je prav tako napačno. Generalni državni tožilec Drago Šketa je bil, na podlagi predloga Državnotožilskega sveta in po predhodni pridobitvi mnenja Vlade RS, imenovan za generalnega državnega tožilca s strani Državnega zbora RS leta 2017.
