Kandidata za ministra Andrej Šircelj (finance) in Aleš Hojs (notranje zadeve) sta na današnjih zaslišanjih na pristojnih odborih državnega zbora dobila zeleno luč. Ob tem sta napovedala ukrepe tako na področju koronavirusa kot tudi migracij.
Šircelj napoveduje takojšen odziv na posledice novega koronavirusa
Kandidat za finančnega ministra Andrej Šircelj je v današnji predstavitvi pred odborom DZ za finance napovedal takojšen odziv na zaostrene razmere zaradi novega koronavirusa. Zagotovil bo denar za nakup najnujnejše opreme za boj proti virusu, razrahljal bi fiskalno pravilo, pripravil bo rebalans. Znižanja davkov ne načrtuje.
Šircelj je kot prvi cilj, za katerega se bo zavzemal na ministrskem položaju, če bo imenovan, izpostavil stabilnost in vzdržnost javnih financ. “Stanje na tem področju je ugodno,” je ugotovil in dodal, da je tako za leto 2020 kot za leto 2021 predviden presežek v vseh blagajnah javnih financ. Prav tako je predvideno nadaljnje zniževanje javnega dolga in zneska plačil obresti, je bil zadovoljen.
“A na javne finance je treba pogledati v luči novega koronavirusa, ki ne izbira držav,” je menil. Virus je povzročil ekonomski šok tako na strani ponudbe kot povpraševanja povsod po svetu in kaže, da tako svet kot Evropo vsaj za nekaj četrtletij peha v recesijo. Koliko časa bo ta trajala, je po njegovem mnenju odvisno od tega, kako hitro bomo lahko virus omejili.
Zato bo treba narediti rebalans državnega proračuna. “Proračun mora biti razvojen, v smeri, da podjetja čim prej izidejo iz te krize in bodo lahko najhitrejša in najboljša na trgu,” je o rebalansu dejal Šircelj. Napovedal ga je že zelo kmalu, do poletja.
V okviru spopada s krizo zaradi koronavirusa namerava najprej oceniti, kaj to pomeni za finančni sistem ter takoj zagotoviti denar za nakup najnujnejše opreme, ki se uporablja za zdravje ljudi. “Likvidnega denarja je dovolj, težava je le, da smo pozni in so cene medtem zrasle,” je dejal. Zagotoviti je treba tudi dodatne vire sredstev za bolj proti virusu.
Da bi zagotovili zadostna finančna sredstva za spopad z virusom, bi Šircelj razrahljal fiskalno pravilo. “Kot minister bom spoštoval fiskalno pravilo, a zakon določa merila za izjemne okoliščine,” je dejal in menil, da epidemija novega koronavirusa zagotovo je izjemna okoliščina.
Rebalans pa bo treba pripraviti tudi zato, ker proračuna za leti 2020 in 2021 po njegovih informacijah ne vsebujeta vseh odhodkov. Ti naj bi bili načrtovani za 350 milijonov evrov prenizko, med drugim naj bi manjkalo 150 milijonov evrov za socialo ter 100 milijonov evrov za plače zaposlenih v osnovnih šolah.
“Prva naloga bodočega ministra bo, da pogleda, ali so vse številke točne,” je poudaril. Na podlagi te ocene bo nato začrtal finančno in ekonomsko politiko, ki jo bo pod njegovo taktirko vodilo finančno ministrstvo.
Na področju upravljanja državnega premoženja je spomnil na načrte iz koalicijske pogodbe o ustanovitvi pokojninsko-demografskega sklada, na katerega bi se preneslo državno premoženje z namenom zagotavljanja sredstev za izplačilo pokojnin. “Na upokojence smo nekoliko pozabili, demografija ni ugodna, prebivalstvo se stara in zato potrebujemo nove vire,” je dejal.
Glede davčne politike je dejal, da Finančna uprava RS ne more biti le represivni organ, še posebej ne takrat, ko so kazni nesorazmerne s prekrški. V določenih primerih bi moral zadoščati opomin, je menil in dodal, da je treba davčne postopke administrativno razbremeniti.
Napovedal je prenovo davčne zakonodaje. Predlog sprememb pri obdavčitvi tako fizičnih kot pravnih oseb bo pripravila posebna delovna skupina strokovnjakov in Šircelj danes o podrobnostih še ni govoril, je pa poudaril, da koalicijska pogodba znižanja davkov ne predvideva.
Med svojimi cilji na položaju ministra je navedel še izboljšanje bonitetne ocene Slovenije in povečanje izkoriščenosti evropskih sredstev.
Hojs v predstavitvi pred odborom kot prioriteto izpostavil učinkovito zavarovanje mej
Kandidat za notranjega ministra Aleš Hojs je v predstavitvi pred odborom DZ za notranje zadeve kot prioritete pri svojem delu izpostavil učinkovito zavarovanje mej, zmanjševanje administrativnih obremenitev policistov in “vrnitev policistov v lokalno okolje”. “Moje vodilo bo več dejanj in manj filozofiranja,” je napovedal.
Kandidat za notranjega ministra kot ključno nalogo ministrstva in policije vidi zagotavljanje varnosti, tako osebne varnosti vsakega državljana kot širše skupne varnosti.
Med ukrepi za zagotovitev varnosti je med drugim izpostavil zavarovanje državnih meja. “Prioritetno bomo zavarovali meje, a ne zaradi migrantskega vala, ampak koronavirusa, ki je je resna in konstantna grožnja,” je dejal.
Kljub temu, da se je število policistov v zadnjih letih zmanjšalo, ocenjuje, da trenutna kadrovska zasedenost policije v trenutnih razmerah zadostuje za ustrezno zavarovanje meja, a morata biti izpolnjena dva pogoja – da je policija ustrezno opremljena in da so deli meje, ki so najbolj rizični, ustrezno tehnično varovani.
Izrazil je prepričanje, da je treba nadaljevati zapiranje južne meje in da je treba panelno ograjo postaviti na vseh delih, kjer je največja nevarnost za vdor morebitnega novega migrantskega vala. “Gre za nujno preventivo, ki v ničemer ne bo preprečevala običajnega pretoka blaga in ljudi, bo pa že v osnovi zavračala ideje o nezakonitih prestopih meje kogar koli in kjer koli,” je dejal.
Da bi lahko policija učinkovito zavarovala južno mejo, bo morala po prepričanju Hojsa dobiti nova pooblastila, zato namerava DZ zaprositi za spremembo dveh ali treh ključnih zakonov. Prvi je zakon o tujcih, “kjer se je vse spremenilo z zadnjo odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je jasno povedalo, da ima država možnost, da si predpiše zakon tudi tako, da je v masovnih prehodih, ko država nima zadosti kadrovskih in drugih možnosti, mogoče te stvari izvajati tudi neindividualno”. “Tak zakon bo relativno kmalu na vaših mizah, pri čemer upam, da bo mogoče najti ustrezen dogovor,” je dejal.
Relativno hitro bi bilo treba po njegovem mnenju spremeniti tudi zakon o mednarodni zaščiti. Ko namreč nekdo prihaja iz varne države in pri nas vlaga prošnjo za mednarodno zaščito, je treba takšno prošnjo zavreči, saj ni nobenega razloga, da jo vlaga, je dejal.
Po njegovem mnenju bi bilo treba spremeniti tudi zakon o obrambi, in sicer na način, da bi lahko policiji pri migracijah pomagali tudi tisti deli vojske, ki že imajo delno policijska pooblastila, npr. vojaška policija. Ni pa za to, da bi policijska pooblastila kar na splošno prenesli v vojsko. Kar pa, kot je dejal, ni več v njegovi pristojnosti.
Med načrtovanimi ukrepi je navedel tudi prizadevanja za administrativno razbremenitev policije. Med drugim se bo zavzel, da se policiste na terenu opremi s tabličnimi računalniki ter da se odpravi nerazumljivo pretirano ščitenje osebnih podatkov v izrednih razmerah. Glede morebitne reorganizacije policijskih postaj in policijskih uprav pa je dejal, da je ta smiselna tam, kjer se je pokazalo, da je ukinjanje postaj poslabšalo varnost. “Policista je treba vrniti tja, kjer ga ljudje najbolj čutijo, to je v lokalno okolje,” je dejal.
Bistvene spremembe Hojs pričakuje pri pregonu najtežjih kaznivih dejanj, pri čemer je bil kritičen do Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). “Ni mogoče reči, da kriminalisti NPU ne opravljajo svojega dela, dejstvo pa je, da to delo ni najbolj učinkovito,” je ocenil.
V koaliciji so po njegovih besedah dogovorjeni, da bo vsak minister pripravil tudi predloge, ki bi jih izvedli skupaj. Sam namerava tako že v kratkem po vzoru Avstrije predlagati uvedbo avtocestne policije in združitev vseh organov, ki se ukvarjajo z nadzorom prometa. Pozvati namerava tudi k proučitvi kaznovalne politike za prekrške v prometu. Sam namreč meni, da bi morala biti višina kazni odvisna od prihodkov prekrškarja.
