7.9 C
Ljubljana
četrtek, 28 marca, 2024

(FOTO) Odbor DZ predstavitev kandidatke za ministrico za izobraževanje Simone Kustec ocenil; tudi Kozlovičeva prepričala večino na odboru DZ

Odbor DZ za izobraževanje, znanost, šport in mladino je prestavitev kandidatke za ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec ocenil kot ustrezno. Za takšen sklep je glasovalo 10 članov odbora, proti pa jih je bilo šest. Glavni cilj ministrovanja Kustečeve bo krepitev ugleda sistema izobraževanja, znanosti in športa.

Na zaslišanju je kandidatka za ministrico med drugim odgovarjala na vprašanje, kakšni so njeni načrti glede priprave nove bele knjige na področju vzgoje in izobraževanja in predloga zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.

“Priprava bele knjige mora teči naprej, saj gre za temeljni dokument nadaljnjega razvoja vzgoje in izobraževanja,” je dejala Kustečeva. O pripravi samega dokumenta je po njenih besedah veliko brala, a ga še ni videla, zato ga ne more ocenjevati. Za predlog zakona o znanstvenoraziskovalni dejavnosti pa je dejala, da je večinoma pripravljen, da pa bo treba odpreti in pogledati še nekaj odprtih dilem, predvsem glede financiranja.

Kar se tiče financiranja vseh področij, ki jih pokriva resor, je dejala, da se bo z ministrstvom za finance “trdo pogajala za vsak cent, ki bi lahko prišel” k njim.

Miho Kordiša (Levica) je zanimalo, kako bo lahko kandidatka sodelovala s predsednikom vlade Janezom Janšo, glede na to, da je bila v preteklosti do njega tudi kritična. “Lahko ostanemo na okopih in skušamo utrjevati svoje položaje. A s takim pristopom za razvoj znanosti in pridobivanje znanja mladih ne naredimo popolnoma nič,” je dejala.

Glede uresničitve odločbe ustavnega sodišča, s katero je to zahtevalo drugačno ureditev financiranja zasebnih osnovnih šol, je dejala, da ta še vedno ni uresničena zaradi preveč različnih ideoloških pogledov. Zato ni prepričana, da je o tem vprašanju trenutno možno najti kompromis. Ustavno sodišče je bilo sicer v svoji odločitvi po njenem mnenju jasno: “Javnoveljavni del programa je tisti, ki je osnova za to, da ga država plačuje, želeli ali ne, tudi za zasebne šole. Ko zasebne šole izvajajo javnoveljavni program, so v tem delu javne šole,” je izpostavila.

Marka Koprivca (SD) in Marka Bandellija (SAB) je zanimalo, kje bo koalicija dobila denar za uresničitev obljube, da bo zagotovila brezplačen vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke staršev. Vprašanje je po njegovem umestno zlasti zato, ker je Kustečeva danes opozorila, da v proračunu za leto 2020 ni zagotovljenega vsega denarja za plače učiteljev. “Zavedam se, da je lahko ta ukrep veliko finančno breme za občine, a rešitve iz rokava ta trenutek nimam,” je odgovorila.

Glede na to, da Kustečeva predava na fakulteti za družbene vede, je Lidijo Divjak Mirnik (LMŠ) zanimalo, ali bo ministrica samo Univerze v Ljubljani ali vseh univerz v državi. “Ne bom le ministrica Univerze v Ljubljani. Imamo šest univerz in vse so enakovredne,” je dejala.

Na nekatere pozive, da bi bilo treba ukiniti Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS, je odgovorila, da si ne predstavlja, da v državi ne bi imeli ustanove tega tipa, se pa strinja, da je treba odpraviti vse anomalije, ki se pojavljajo pri njenem delovanju.

Kustečeva je sicer v predstavitvi na začetku zasedanja odbora kot eno glavnih nalog ministrstva izpostavila krepitev ugleda, spoštovanja in zaupanja v delo sistema izobraževanja, znanosti in športa. Med prioritetami je izpostavila tudi reševanje težav zaradi koronavirusa in aktivnosti pri predsedovanju Slovenije Svetu EU.

Med vsebinskimi prioritetami na področju vrtcev je izpostavila nadaljevanje priprave novele zakona o vrtcih in prenove kurikuluma za vrtce. Na področju osnovnih šol bo treba po njenih besedah proučiti rezultate evalvacije prvega triletja osnovne šole in na podlagi tega sprejeti nadaljnje ukrepe, razmejiti bo treba tudi razmerja med obveznim in razširjenim delom programa.

Za srednje šole bosta po njenih besedah potrebni ocena morebitnih sprememb pri maturi in prenova izbirnih vsebin v gimnazijah, proučiti bo treba tudi sistem financiranja. Na področju visokošolskega in univerzitetnega študija pa se namerava ministrstvo pod njenim vodstvom posvetiti pripravi novega nacionalnega programa visokega šolstva.

Šport Kustečeva vidi kot področje, ki je v javnem interesu in kjer je naloga države, da skrbi za njegovo promocijo, hkrati pa razvija vrhunski šport.

Kozlovičeva prepričala večino na odboru DZ

Člane odbora za pravosodje so na današnji predstavitvi kandidatke za pravosodno ministrico Lilijane Kozlovič med drugim zanimali njeni pogledi na izjave drugih ministrskih kandidatov, povezane s pravosodjem. Spraševali so jo tudi o mnenju glede sovražnega govora, redefinicije posilstva, imenovanja sodnikov, ukinitvi sodne preiskave in še marsičem.

Odbor je po dobrih treh urah razprave z osmimi glasovi za in štirimi proti Kozlovičevi prižgal zeleno luč.

Več poslancev je kandidatko pred tem spraševalo o njenih pogledih na vprašanje sovražnega govora v slovenski družbi. “Drznila si bom reči, da bi morda s sprejetjem etičnega kodeksa državnega zbora lahko marsikaj spremenili. Ljudje gledajo politike, kaj govorimo in kaj si mi dovolimo. In verjamejo, da je dovoljeno tudi njim,” je vrnila žogico poslancem.

Glede razmisleka o ukinitvi sodne preiskave je poudarila, da tega ne napoveduje. “Treba je zadeve preučiti. Res pa gre za dvotirnost, da se dokazi najprej izvajajo na policiji, nato še na sodišču,” je dejala in spomnila, da je Slovenija ena od redkih držav, ki to še ima.

Meira Hot (SD) je kandidatko za ministrico povprašala po njenem stališču do pobude za redefinicijo posilstva, kar je pripravljala dosedanja pravosodna ministrica Andreja Katič. Kozlovičeva je pojasnila, da se bo seznanila s študijo inštituta za kriminologijo. “Kot ženska in kot človek se nagibam k nekemu stališču, a se ne bom še definitivno opredelila”, je dejala.

Poslancu Predragu Bakoviču (SD) je Kozlovičeva napovedala pripravo vizije zaporskega sistema, ker število zaprtih narašča. Sistem probacije je pohvalila in pojasnila, da med drugim rešuje prav problem prepolnih zaporov. Glede njegovega predloga za uvedbo varnostne zapestnice za obsojene pa je dejala, da bo o tem razmislila.

Dejanu Kalohu (SDS) se je zahvalila za pobudo za prepoved ponovnega sojenja. Ta je izpostavil primer slovenskega hekerja Matjaža Škorjanca, ki je pri nas že prestal zaporno kazen zaradi hekerskih vdorov. Že pol leta pa je v priporu v Nemčiji, ker za ista kazniva dejanja njegovo izročitev zahtevajo ZDA. Kot je zagotovila Kozlovičeva, bo pobudo proučila.

Na kritična vprašanja nekaterih poslancev opozicije, kako bo v dveh letih lahko toliko stvari izvedla, glede na to, da je pravosodno ministrstvo v celotnem mandatu vlade Mira Cerarja izpolnilo zelo malo od obljubljenega, je Kozlovičeva ocenila, da je bilo v času ministra Gorana Klemenčiča storjeno veliko več, kot je bilo zapisano v koalicijski pogodbi.

“Moje vrednote so še vedno enake kot v času Mira Cerarja. Moje vrednote so še vedno socialno-liberalne in se niso spremenile, smo enaki ljudje, le v drugi konstelaciji,” pa je odgovorila na poslanske očitke o sodelovanju v koaliciji s SDS.

Povedala je tudi, da ni naklonjena zapiranju meja, kot temu ni bila že v času Cerarjeve vlade, da pa so bili to tedaj nujni ukrepi in da se bomo tudi danes soočali z velikimi težavami zaradi pomanjkanja policistov.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine