2 C
Ljubljana
četrtek, 25 februarja, 2021

Figelj, ki je javno nasprotoval ukrepom, covid-19 enačil z gripo, domove za starejše pa bi puščal odprte, uradno razglašen za nestrokovnega škodljivca!

Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV)

“Zdravnik Matjaž Figelj je z objavami o epidemiji covida-19 kršil več členov kodeksa zdravniške etike,” je presodil odbor za pravno etična vprašanja pri Zdravniški zbornice Slovenije. Odbor je zadevo v nadaljnjo obravnavo in presojo predal tožilcu zbornice, poroča STA. Člani odbora so na podlagi spremljanja strokovne literature in znanstveno potrjenih dejstev ocenili, da je Figelj podajal izjave, ki so bile “netočne, nestrokovne, neetične in omalovažujoče do slovenske medicinske in z njo povezane stroke in niso tvorno prispevale k izvajanju splošnih ukrepov za zaščito pred covidom-19 in za krepitev zdravja ljudi v danih razmerah“.

Odbor za pravno etična vprašanja je več izjav zdravnika Matjaža Figlja, o covidu-19 in ukrepih za preprečitev širjenja epidemije, obravnaval na pobudo zdaj že nekdanje predsednice zdravniške zbornice Zdenke Čebašek-Travnik. V javnih nastopih ter objavah na družbenih in v tiskanih medijih je Figelj namreč podajal izjave in mnenja, v katerih je pomen epidemije covida-19 označeval kot minoren problem, ocenjeval, da ne gre za strokovni, ampak etični in moralni problem, neustrezno in netočno covid-19 primerjal oz. enačil z gripo, dvomil v učinkovitost zaščitnih ukrepov, strokovno svetovalno komisijo označil kot enoumno in kot zdravnik javno podajal mnenje, da se ne bo cepil. Odbor je tudi poudaril stališče, da ima Figelj kot vsak državljan ustavno pravico do svobode izražanja, a se mora ob tem zavedati, da imajo njegova javno izražena mnenja s področja medicinske stroke bistveno večjo težo in odgovornost kot izjave laičnih državljanov in lahko tudi pomembno vplivajo na javnost. Kot zdravnik in član zdravniške zbornice je Figelj po navedbah odbora s kodeksom zdravniške etike zavezan, da v javnih nastopih podaja mnenja na podlagi znanstveno dokazanih podatkov, da so njegove izjave točne, odgovorne in ne zavajajoče ter da ne vzbujajo nezaupanja javnosti v priporočila strokovne svetovalne komisije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Septembra lani je vodja oddelka za patologijo dr. Figelj v oddaji Tarča podal mnenje, da je treba javnost informirat o resničnih podatkih, saj se epidemija dotika vseh nas. V nadaljevanju je imel nekaj pomislekov glede ukrepov, in sicer je menil, da ne bi smeli gledati le na to, kako se bo virus zajezil za vsako ceno, epidemija ni le virus ampak je družba kot celota. In s tem virusom moramo živeti, je opozoril. “Medicina nam je v epidemiji priskrbela tri dragocene podatke, prvič da zdravila nimamo, da z epidemiološkimi ukrepi tega virusa ne moremo odstraniti in da bomo s tem virusom morali živeti.“ Figelj je nanizal tudi nekaj podatkov, povedal je, da dnevno za rakom umre štirinajst ljudi, šestnajst ljudi umre zaradi slabega delovanja srca in pljuč, osemnajst pa zaradi krhkosti in demence. Zaradi covida umre le 0.5 ljudi na dan. “Strategija covida je porušila temeljno medicinsko ukrepanje, ne delujemo več strokovno,” je mnenja Figelj, ki dodaja, da se zdaj ljudi več ne pregleduje normalno, ljudi se najprej testira na covid, šele nato zdravi. Oktobra je v oddaji Studio city nadaljeval v podobnem tonu, in sicer je povedal, da je “oskrba bolnikov s covid-19, zelo podobna oskrbi bolnikov z drugimi boleznimi.” Dodal je še, da ne gre za nič novega in brezskrbno še pristavil, da tudi če bo več okužb že vemo, da te večinoma ne potekajo zapleteno.

Karantena ni rešitev, če se zaustavi družbeno življenje, plačajo vsi segmenti
“Postelje imamo,” je na nacionalni televiziji nadaljeval pogovor Figelj. “Ta virus ne bo zrušil zdravstvenega sistema, saj smo videli tudi v Italiji, kjer so bile hujše razmere, da zdravstveni sistem vztraja naprej. Zdravstveni sistem se bo zrušil le, če bomo z ukrepi zrušili gospodarstvo, od katerega zdravstvo pravzaprav pridobiva denar,” je pojasnil svoj pogled na zadevo in pozabil dodati, da je sistem preživel, mnogi bolniki pa ne, saj jim sistem ni uspel nuditi ustrezne oskrbe. “Ločiti moramo vzroke in posledice. Virus ne bo zrušil zdravstva, ampak le nepravilni ukrepi,” je sklenil. “Karantena ni rešitev, ne odpravi problema, ampak ga samo preloži. Zaustavi družbeno življenje, če se nekaj ustavi, plačajo vsi segmenti. Živeti moramo kar se da normalno in preusmeriti fokus z virusa k našemu življenju in kako živeti z virusom, po čim bolj normalni poti,” je tudi povedal Figelj.

Kot etično sporne so ocenili njegove izjave o stanovalcih v domovih za starejše. Navedbe, da bi bilo bolje pustiti domove odprte, saj starostniku pomeni več stik z bližnjim, kot to da bi dlje živel, in da bi starostniki tudi sicer kmalu umrli, so po presoji odbora v nasprotju s spoštovanjem človeškega življenja, h kateremu zdravnike zavezuje kodeks zdravniške etike.
Domove za starejše bi bilo bolje pustiti odprte – “Saj ti starostniki bi tudi sicer zelo kmalu umrli”

Že pred tem je tudi izjavil, da epidemiološki ukrepi niso dobro podprti z dokazi. Po njegovih besedah se je osredotočiti na ukrepe nesmiselno, saj se jasno vidi, da povsod po svetu epidemija napreduje naprej. Kot strokovnjak za paliativno oskrbo pa je tudi pojasnil, da se je v tem zadnjem obdobju treba odločiti med dvema možnostima. “Ali bomo starostnikom ponudili udobje ali se bomo borili za podaljševanje življenja.” Po njegovem mnenju se je namreč nesmiselno boriti za podaljševanje življenja, ker tega niti ne znamo. Iz tega sledi, da bi bilo bolje pustiti domove odprte, saj starostnikom več pomeni stik z bližnjimi, kot pa to, da bi dlje živeli. “Saj ti starostniki bi tudi sicer zelo kmalu umrli in jaz sem prepričan, da na koncu leta ne bo velike razlike, ker bi ti, tudi brez covida umrli,” je razložil Figelj.

Odbor je tudi presodil, da je Figljeva izjava, da se ne bo cepil proti covidu-19, v javnosti lahko povzročila dvome v koristnost cepljenja in nezaupanje v nasvete ostalih zdravstvenih strokovnjakov. Menijo, da je s takšno izjavo jasno izrazil svojo nepripravljenost sodelovati pri pripravi in izvedbi kolektivnih ukrepov, cilj katerih je izboljšanje preventive, diagnostike in zdravljenje bolnikov.
Za otroke do 19 let bolezen ni nevarna – tudi to se je izkazalo za neresnično

“Potem tudi spreminjanje zakonodaje ni dober ukrep,” je voditelj oddaje na nacionalni televiziji povprašal Figlja. “Držati se je treba stroke,” je slednji odvrnil. “Moramo ostati civilizirana družba, držati se moramo etike, morale in zakonodaje, ki ščiti minimalne etične standarde. Ni časa za spreminjanje zakonodaje, za teptanje človekovih pravic, teptanje dostojanstva. Epidemija zaenkrat ne poteka tako dramatično. Ni razloga, da bi v času epidemije ostajali brez pravic, ki nam ji ta zakonodaja nudi in omogoča,” je svoje mnenje pristavil še voditelj. Za konec je Figelj še omenil, da je treba poskrbeti za naše najmlajše. Dejal je, da za populacijo od 0 do 19 let bolezen ni nevarna, pokazalo se je tudi, da je zaradi karantene padla zmogljivost otrok, veliko pa jih je prekomerno hranjenih.

“Primum nil nocere”
Primum nil nocere v latinščini pomeni, da zdravnik bolniku ne sme povzročiti škode. Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi pravi, da spoštovanje in razvijanje vrednot poklica, omogoča izvajalcem osebno rast in zadovoljstvo pri delu, sami pa morajo biti tudi zagovorniki koristi pacienta in mu nuditi vso potrebno podporo. “Pomembna je etična drža posameznika,” še piše v kodeksu, “ki izhaja iz njegovih moralnih vrednot.” Temeljne naloge so promoviranje zdravja, preprečevanje bolezni, povrnitev zdravja in lajšanje trpljenja.

Paliativna oskrba naj bi zagotavljala spoštovanje etičnih in pravnih norm – kar pa je pri dr. Figlju vprašljivo
Dr. Matjaž Figelj je vodja paliativne oskrbe v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca. Paliativna oskrba pomeni celostno oskrbo pacientov, ki imajo neozdravljivo bolezen, predvideva pa tudi podporo njegovim bližnjim. Osnovni namen te oskrbe je izboljšanje kakovosti življenja bolnika, sama oskrba pa naj bi se prepletala z zdravljenjem, ki je usmerjeno k upočasnjevanju bolezni. Paliativna oskrba tudi zagotavlja spoštovanje etičnih in pravnih norm, pomemben pa je tudi enakopraven odnos z bolnikom in njegovimi bližnjimi. Figelj se torej ukvarja s tistimi posamezniki, ki imajo diagnosticirano neozdravljivo bolezen, njegova vloga ja poskrbeti za to, da je življenje teh bolnikov čim bolj kvalitetno in znosno. Zato so njegova sporočila, češ da bi starostniki tudi brez covida kaj kmalu umrli, tako da na koncu leta ne bo kakšne večje razlike, še toliko bolj sporna. Očitno pa je, da tega ne razume civilna iniciativa Prebujenje-Pravica za vse, ki je vodstvu zdravniške zbornice danes predala pismo podpore s podpisi skupine državljanov. Kot so zapisali, ostro nasprotujejo ugotovitvam odbora. Prepričani so, da je Figelj “eden redkih zdravnikov, ki v celoti ravna v sozvočju s svojim zdravniškim poslanstvom in s svojimi izjavami v ničemer ne krši nobenega člena kodeksa zdravniške etike“.

Zadnje novice

Sorodne vsebine