Slovenska politika bi morala skupaj in enotno sprejeti resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.
Na včerajšnji izredni seji je poslanka SDS Eva Irgl v imenu poslanske skupine SDS predstavila predlog deklaracije o evropski zavesti in totalitarizmu.
Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V Slovenski demokratski stranki smo že četrtič v Državni zbor RS vložili resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Vedno do sedaj z istim ciljem, da tudi slovenska politika skupaj in enotno potrdi to, za evropske narode in združeno Evropo tako pomembno vsebino, da potrdi torej deklaracijo o podpori resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu.
Za vse, ki nas spremljajo, vsebina resolucije je naslednja:
Evropski parlament ob upoštevanju različnih deklaracij in resolucij potrjuje:
A: Ker se zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno, in ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila. Ker poklicni zgodovinarji ne glede na to uporabljajo znanstvena orodja za proučevanje v preteklosti in poslušajo biti čim bolj nepristranski.
B: Ker noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine in ker ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni.
C: Ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih, ker parlament ne more sprejemati zakonodaje za preteklost.
D: Ker je osrednji cilj procesa evropskega združevanja zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice in načela pravne države in ker so bili s členoma 6. in 7. pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja.
E: Ker lahko napačne razlage zgodovine spodbujajo politike izključevanja in tako napeljujejo k sovraštvu in rasizmu.
F: Ker je treba ohraniti spomin na tragično preteklost Evrope. Da se počastijo žrtve, obsodijo storilci in položijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu.
G: Ker je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih 20. stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev. Ker je vseeno treba priznati holokavst za edinstven primer v zgodovini.
H: Ker je bil nacizem glavna zgodovinska izkušnja Zahodne Evrope in ker so v srednje- in vzhodnoevropskih državah izkusili tako komunizem kot nacizem. Ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko zapuščino teh držav.
I: Ker je bilo evropsko združevanje sprva odgovor na trpljenje, ki so ga povzročili dve svetovni vojni in nacistična tiranija, ki je pripeljala do holokavsta in širjenja totalitarnih in nedemokratičnih komunističnih režimov v Srednji in Vzhodni Evropi. Bilo pa je tudi način preseganja globokih delitev in sovražnosti v Evropi s sodelovanjem, združevanjem, končanjem vojne in zagotavljanjem demokracije v Evropi.
J: Ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države Srednje in Vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih 90. let, in ker je pri tem pristop Grčije, Španije in Portugalske, ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi, pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope.
K: Ker Evropa ne bo združena, če ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo zgodovino. Če ne bo priznala nacizma, stalinizma ter fašističnih in komunističnih režimov kot skupne zapuščine in če ne bo izvedla poštenih in poglobljenih razprav o njihovih zločinih v prejšnjem stoletju.
L: Ker leta 2009 ponovno združena Evropa praznuje 20. obletnico razpada komunistične diktature v Srednji in Vzhodni Evropi in padca berlinskega zidu, kar bi morala biti priložnost za krepitev zavesti o preteklosti in priznanje vloge demokratičnih pobud državljanov kot tudi spodbuda za krepitev občutka skupnosti in združenosti.
M: Ker je pomembno tudi, da pomnimo tiste, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini in ki bi morali zaradi svoje požrtvovalnosti, zvestobe idealom, časti in poguma imeti mesto v zavesti Evropejcev kot junaki totalitarne dobe.
N: Ker je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz kakršnegakoli razloga prikrajšal za svobodo, jih mučil in ubijal.
Zato resolucija Evropskega parlamenta:
1. Izraža spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in nedemokratičnih režimov v Evropi in se poklanja vsem, ki so se borili proti tiraniji in zatiranju.
2. Resolucija obnavlja svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanje človekovih pravic.
3. Poudarja pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj brez resnice in spomina ni sprave. Ponovno potrjuje svoje enotno stališče proti vsem oblikam totalitarne vladavine ne glede na ideološko ozadje.
4. Evropski parlament in resolucija opozarjata, da so se zadnji zločini proti človečnosti in dejanja genocida v Evropi dogajali še julija 1995 ter da je za boj proti nedemokratičnim, ksenofobičnim, avtoritarnim in totalitarnim idejam in težnjam potrebna stalna budnost.
5. Poudarja, da je treba za okrepitev evropske zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni in nedemokratični režimi, podpirati dokumentiranje in pričevanja o nemirni evropski preteklosti, saj brez spomina ne more biti sprave.
6. Obžaluje, da se dvajset let po razpadu komunističnih diktatur v Srednji in Vzhodni Evropi v nekaterih državah članicah še vedno neupravičeno omejuje dostop do dokumentov, ki so pomembni za posameznike ali potrebni za znanstvene raziskave. Poziva vse države članice, naj si resnično prizadevajo za odprtje arhivov, tudi arhivov nekdanjih notranjih varnostnih služb, tajne policije in obveščevalnih služb, čeprav je treba zagotoviti, da se to ne bo izrabljalo za politične namene.
7. Odločno in jasno obsoja vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni režimi. Žrtvam teh zločinov in njihovim družinskim članom pa izraža sočutje, razumevanje in priznanje za njihovo trpljenje.
8. Izjavlja, da je evropsko združevanje kot model miru in sprave svobodna izbira narodov Evrope. Da se zavežejo skupni prihodnosti in da je Evropska unija posebej odgovorna za spodbujanje in varovanje demokracije, spoštovanje človekovih pravic in načel pravne države, ne le v Evropski uniji, ampak tudi zunaj nje.
9. Poziva komisijo in države članice, naj si še naprej prizadevajo za krepitev pouka evropske zgodovine ter poudarijo zgodovinski dosežek evropskega združevanja in ostro nasprotje med tragično preteklostjo ter miroljubnim in demokratičnim družbenim redom današnje Evropske unije.
10. Je prepričan, da bi ustrezno ohranjanje zgodovinskega spomina, obsežno prevrednotenje evropske zgodovine in vseevropsko priznanje vseh zgodovinskih vidikov sodobne Evrope okrepilo evropsko združevanje.
11. Glede tega Evropski parlament poziva svet in komisijo, naj podpreta in zagovarjata dejavnosti nevladnih organizacij, kot je organizacija Memorial v Ruski federaciji, ki se aktivno ukvarjajo z raziskovanjem in zbiranjem dokumentov, povezanih z zločini iz stalinističnega obdobja.
12. Ponovno izraža svojo dosledno podporo okrepljenemu mednarodnemu pravosodju.
13. Poziva k vzpostavitvi platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za totalitarno zgodovino, in k ustanovitvi vseevropskega dokumentacijskega spominskega centra za žrtve vseh totalitarnih režimov.
14. Poziva h krepitvi obstoječih zadevnih finančnih instrumentov, da bi podprli strokovne zgodovinske raziskave, povezane z zgoraj opisanimi vprašanji.
15. Poziva k razglasitvi 23. avgusta za vseevropskih dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, da bomo lahko dostojanstveno in nepristransko počastili njihov spomin.
16. Je prepričan, da je končni cilj razkritja in ocene zločinov, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi, sprava, ki jo je mogoče doseči s priznanjem odgovornosti, s prošnjo za odpuščanje in spodbujanjem moralne prenove.
17. Naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje svetu, komisiji, parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav kandidatk, vladam in parlamentom držav, pridruženih Evropski uniji, ter vladam in parlamentom držav članic Sveta Evrope.
To je, spoštovani kolegice in kolegi in tisti, ki nas spremljate doma, vsebina resolucije Evropskega parlamenta. Na odboru za pravosodje sem skupaj z vsemi poslanskimi skupinami šla od točke do točke, od odstavka do odstavka čez celotno resolucijo in ob vsaki točki so bile poslanske skupine povprašane, ali imajo kakršnekoli zadržke s prebrano vsebino. Naj opozorim, da so bile poslanske skupine brez zadržkov in tudi brez razprave, ampak glasovali so pa proti vsebini resolucije, torej proti sprejetju teh skupnih evropskih vrednot, ponavljam, sprejetju, ne seznanitvi. Proti sprejetju teh skupnih evropskih vrednot so glasovali: Socialni demokrati, Stranka modernega centra, Lista Marjana Šarca, Levica in Stranka Alenke Bratušek.
Tukaj moram ob zaključku reči, da mi je hudo, da že 10 let v slovenskem prostoru obstajajo in ostajajo in vladajo stranke, ki preko resolucije in tudi sicer ne zmorejo obsoditi totalitarnih režimov: Hitlerjevega nacizma, Mussolinijevega fašizma, komunizma Stalina, Ceaușescuja, Honeckerja in drugih. Še zlasti, ker je slovenski narod doživel in trpel pod vsemi tremi totalitarizmi.
