15.8 C
Ljubljana
sreda, 22 septembra, 2021

Enoten odgovor stroke na skepticizem v zvezi z gradnjo drugega bloka NEK: jedrske energije se ne da nadomestiti z zelenimi viri

Piše: Nina Žoher (Nova24tv)

Čeprav je jasno, da potreba po električni energiji narašča, prvemu bloku nuklearke pa se izteka življenjska doba, obstajajo takšni, ki jih moti, da se je Slovenija odločila, da naredi korak naprej k postavitvi drugega bloka nuklearke v Krškem. Velike pomisleke tradicionalno izražajo naši severni sosedje, ki zagovarjajo prepričanje, da ta predstavlja tveganje za Avstrijce, drugi nasprotniki gradnje drugega bloka pa menijo, da bi lahko alternativni zeleni viri povsem brez težav nadomestili jedrsko energijo. Eden od poznavalcev področja je v Financah pojasnil, čemu to ne drži.

“Nadomestiti manko elektrike iz uvoza bo zelo težko, ker se vse države, ki še imajo termoelektrarne, sili v zapiranje le-teh, novih zadostnih in zanesljivih proizvodnih zmogljivosti ni in jih ne bo, prav tako manjka kapacitet na daljnovodih,” poudarja energetski strokovnjak.

Termo in jedrske elektrarne po besedah strokovnjaka predstavljajo base-load elektrarne, ki skrbijo za stabilnost frekvence (generatorji frekvence), ki ne sme odstopat za več kot +-0.2Hz, drugače pride do razpada sistema, kar se je skoraj zgodilo 17. maja, ko je na Poljskem izpadlo za 5GW+ iz termoelektrarne Belchatow. Poudarja, da če bi imeli Poljaki v rezervi le zelene vire (sončne in vetrne elektrarne) in isto v Nemčiji, potem bi 100 odstotno prišlo do razpada sistema. “Že tako so sončne elektrarne delale samo zgago, ker krmina logika sledi frekvenci omrežja in ker je ta padla, je tudi kontrolna logika na PV centralah znižala frekvenco in posledično so imele base-load elektrarne še težje delo pri stabilizaciji frekvence. Trajalo je več kot 20 minut,” pojasnjuje.

Strokovnjak je spomnil, da je 18. maja prišlo skoraj do razpada sistema. “Samo toliko v vednost, da ti dogodki niso redki in da je njihova frekvenca vsako leto večja. Če sistem razpade, ga lahko na noge spet postavijo samo base-load elektrarne. Sončne in vetrne se za to ne morejo uporabiti, ker se z njimi ne da stabilizirat frekvence,” je izpostavil in dodal, da če ukinemo vse base-load elektrarne, po razpadu ostanemo za vedno v temi.

Zapiranje zanesljivega vira energije je norost brez primere
Po besedah strokovnjaka zapiranje zanesljivega vira električne energije predstavlja norost brez primere, zato ker se je tako odločil “cvetober idiotov v Bruslju, Berlinu, pa še kje, ki nimajo niti kančka znanja o elektroenergetskih sistemih in njihovem delovanju , kaj šele o fizikalnih zakonitostih. Prav tako ne poslušajo svaril stroke. Naši domači odločevalci so pa zgleda tiho, ker jim očitno tudi ni nič jasno ali pa si ne upajo odpreti ust in utemeljiti nasprotovanja takšni odločitvi”, je zatrdil.

foto: STA

Strokovnjak je prepričan, da bi morali tisti, ki sedaj nimajo pojma, dvakrat premislili predeno bodo vehementno govorili, kako je treba čimprej zapret TEŠ 6 in ostale base-load elektrarne. “Aja, nisem zaposlen v TEŠ, ne v javni upravi, pač pa v privat firmi, ki prihodke 100-odstotno ustvari na tujih trgih v sektorjih, ki niso povezani z energetiko. Edini razlog za tale “rant” je, ker nočemo plačevat 3x višje cene za elektriko, ker hočem imet zanesljivo dobavo elektrike tudi pozimi pri -10 in poleti pri +35″, je zatrdil.

Hidroelektrarna ali termoelektrarna nista alternativi jedrski elektrarni
Daleč od tega, da je omenjeni strokovnjak edini, ki zagovarja delovanje drugega bloka. Strokovnjak za jedrsko tehnologijo dr. Igor Jenčič, vodja Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo (ICJT), ki je del Inštituta Jožef Stefan, je v pogovoru za Siol poudaril, da je drugi blok potreben, ker se izteka življenjska doba obstoječe jedrske elektrarne in, ker potrebe po električni energiji naraščajo in lahko pričakujemo, da bodo zaradi elektrifikacije prometa ter ogrevanja (toplotne črpalke) naraščale še bolj kot doslej.

“Slovenska javnost ima določeno vedenje o jedrski energiji. Res je marsikje prisotno še precej neznanja in iz tega izvirajočega strahu pred jedrsko energijo, ki pa ni prevladujoče. Menim, da znaten del javnosti razume, da v kolikor resno mislimo z zmanjšanjem ogljičnega odtisa, brez jedrske energije preprosto ne bo šlo,” je med drugim poudaril Jenčič in podal oceno, da bo celoten proces skupaj z gradnjo le tega trajal še najmanj deset do 15 let. Območje Krškega se mu geološko gledano zdi dobro raziskano. Obstaja pa tudi vsa potrebna infrastruktura, kot so daljnovodi, saj se okolica zaveda pomena jedrske energije in jo podpira. Ta pa je bolj ekonomična tudi z vidika človeških virov.

Jenčič poudarja, da je potrebno zavedanje, da hidroelektrarna ali termoelektrarna pravzaprav sploh ne predstavljata alternative jedrski elektrarni. Skoraj celoten potencial rek v Sloveniji je že izkoriščen, zato iz preostanka ni mogoče dobiti zadosti energije. “Termoelektrarna pa je nesprejemljiva s stališča izpustov toplogrednih plinov.”

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine