Na TV Slovenija je leto dni po imenovanju Šarčeve vlade potekal intervju s predsednikom vlade Marjanom Šarcem, temu pa je sledil tudi Pogovor z opozicijo, ki so se ga udeležili predstavnik SDS Anže Logar, predsednik NSi Matej Tonin in predsednik SNS Zmago Jelinčič. Šarec v pogovoru ni bil konkreten niti glede ene zadeve, spregovoril pa je med drugim o sramotnem obisku v Rusiji, ohlajanju gospodarske rasti, kadrovanju in dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Logar se je ob tem spraševal, zakaj sploh plačujemo predsednika vlade, če nič ne dela, kritičen pa je do prav vseh področij dela vlade. Kritična sta bila tudi Tonin, ki je izpostavil področje zdravstva, in Jelinčič, ki je izpostavil področje zunanje politike. “Lepo je v tej domovini biti predsednik vlade Marjan Šarec, ker lahko tudi s takim rezultatom še naprej prodaja zgodbo uspešne vlade,” je Šarčev nastop komentiral Logar.
Na TV Slovenija je propaganda na stroške plačnikov prisilnega RTV-prispevka v polnem teku, tokrat so predvajali zelo pokroviteljski Pogovor s predsednikom vlade. Kmalu po začetku pogovora je predsednika vlade Marjana Šarca voditeljica Tanja Gobec vprašala o njegovem sramotnem obisku v Rusiji, kamor slovenska podjetja izvozijo približno 2,5 odstotka vsega izvoženega blaga. Ni treba poudarjati, da z Rusijo poslujejo zlasti podjetja globoke države, ki s svojimi proizvodi niso konkurenčna na Zahodu, ob obisku pa je sicer ruskega predsednika Dimitrija Medvedjeva najbolj zanimalo dogajanje v zvezi z Mercatorjem. Šarec je obisk komentiral takole: “Obisk v Rusiji je bil namenjen predvsem gospodarskemu sodelovanju, kajti Rusija je naša dolgoletna partnerica, ne nazadnje že 40 let poteka dobava zemeljskega plina in, seveda, tudi druga podjetja so precej aktivna, naša izvozna podjetja, in naš promet z Rusijo je okoli milijarde evrov.” Obžalujoče je Šarec pripomnil, da se je ta gospodarska aktivnost nekoliko zmanjšala, pozabil pa je pojasniti, zakaj v Sloveniji ob Ukrajini in Poljski zemeljski plin Rusiji plačujemo po eni najvišjih cen.
Predsednik vlade spraševal samega sebe – zakaj ga torej imamo?
Po intervjuju s Šarcem je potekal tudi Pogovor z opozicijo, ki ga je prav tako vodila Gobčeva, sodelovali pa so predstavnik Slovenske demokratske stranke dr. Anže Logar, predsednik Nove Slovenije Matej Tonin in predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič Plemeniti. Logar je bil že uvodoma pri vprašanju voditeljice, pri kateri temi naslavlja glavni očitek vladi po enem letu, oster: “Vprašanje, pri kateri ne. Kot državljan sem zaskrbljen na podlagi tega intervjuja, ki smo ga danes poslušali. Gospod Šarec je leto dni predsednik vlade, pa se je danes na vse izpostavljene teme spraševal, se strinjal z vami in spraševal karte, kdaj se bo to spremenilo.
Pogovor z opozicijo (Foto: posnetek zaslona)
Vprašali ste ga v zvezi z javnimi naročili in odgovoril je: ‘Tudi jaz se to sprašujem, kdaj se bo ta zadeva uredila.’ Spraševal se je, kaj je to – reforma v zdravstvenem sistemu. Na koncu koncev je rekel, da upa celo, da bo vprašanje šolstva rešilo ustavno sodišče. Jaz se tu kot državljan sprašujem, zakaj potem imamo vlado in zakaj plačujemo predsednika vlade z njegovo ekipo svetovalcev in vse ministre, ki so bili izvoljeni, da nekaj spremenijo. Ne zato, da se po enem letu, v času največje konjunkture, sprašujejo, kdaj se bo kaj spremenilo in kaj sploh naj spremenijo, ampak da začnejo dejansko s svojimi odločitvami spreminjati delo in obliko naše države, ki je na določenih področjih popolnoma zavozila. Predsednik vlade ni bil niti v eni točki konkreten, ko je želel z neko verbalno bravuro zabriljirati s tem, da nekateri dobijo milijone, in se sprašuje. Ko ste ga konkretno vprašali v eni zadevi, se je kar naenkrat povlekel nazaj in ni znal več odgovarjati, na koga to misli. Bojim se, da je to, kar smo videli danes, dejansko en lep presek zadnjega leta dela vlade, skoraj nič, je pa lepo v tej domovini biti predsednik vlade Marjan Šarec, ker lahko tudi s takim rezultatom še naprej prodaja zgodbo uspešne vlade.” Kritična sta bila tudi Tonin, ki je izpostavil področje zdravstva, in Jelinčič, ki je izpostavil področje zunanje politike.
Po odpisu 29-milijonskega dolga podjetju njegovega sina si Janković obeta še 400 tisoč evrov plače letno?
Glede Mercatorja je zatrdil, da Rusija naj ne bi zahtevala soudeležbe Slovenije pri sanaciji, država pa ne bo nasprotovala prenosu družbe na Fortenovo. Kako tudi ne, saj je bil glavni gost v Moskvi ljubljanski župan in nekdanji predsednik uprave Mercatorja Zoran Janković, ki naj bi mu bilo v zameno za posredovanje v poslu obljubljeno direktorsko mesto v slovenski podružnici ruske državne Sberbank, kjer si obeta vsaj 400 tisoč evrov bruto plače letno. Šarec je precej nespretno pojasnjeval, kako Janković ni bil del državne delegacije, kar sam pa je pripomnil, da je njegova prisotnost v Moskvi razburila javnost v luči odpisa 29-milijonskega dolga sinu Damijanu Jankoviću.
Če bi želeli zadeve spremeniti, bi morali po njegovem mnenju spremeniti zakon: “Ja, pri pisanju zakonodaje se velikokrat zgodi, da nekdo potem to zakonodajo zlorabi, da zlorabi luknje v zakonu.” Pri tako očitnem primeru zlorabe ni bil pripravljen komentirati odločitve sodišča, saj naj bi bilo vse v skladu z zakonom.
“Če želiš neko tako zadevo spraviti skozi, jo narediš v dveh korakih: v prvem prepričaš o nujnosti tega instituta poenostavljene prisilne poravnave, v drugem pa narediš tak zakon, ki služi določeni kliki,” je odpis dolgov komentiral Logar. Opozoril je tudi na nedelovanje nekaterih institucij: “Ko smo imeli vprašanje odpisa dolgov družine Janković, se NPU denimo niti ni udeležil seje komisije za nadzor javnih financ, je bil vabljen in niti opravičila niso poslali. To je neposredno odraz tega, kako nekatere institucije opravljajo svoje delo.”
Šarec se hvali, da zaradi ohlajanja gospodarske rasti ne bosta trpela obrambni in notranji resor, a po enem letu je varnostno stanje še vedno porazno, ustvarjena pa je proračunska luknja z deljenjem bonbončkov
Pogovor je tekel tudi v smeri ohlajanja gospodarske rasti, pri čemer je minister za finance Andrej Bertoncelj napovedal linearno zmanjševanje proračunov posameznih resorjev, a Šarec se je pohvalil, da bo ministrstvo za notranje zadeve z namenom zagotavljanja varnosti izvzeto: “Zdi se mi izjemnega pomena, da ima ministrstvo za notranje zadeve dovolj proračuna, da izvaja svoje naloge. Enako smo se dogovorili tudi na obrambnem ministrstvu, na obrambnem resorju, in ta dva resorja sta ključna za varnost Republike Slovenije; živimo v dinamičnem svetu, dogajajo se čudne stvari po svetu in tudi Iran utegne postati krizno žarišče.” Če MNZ ne bo imelo dovolj visokega proračuna, bi se lahko migranti po Šarčevih besedah pričeli “potikati po mestih in ležati po postajah,” ne omenja pa, da je proračunsko luknjo ustvaril z deljenjem bonbončkom volivcem, v času njegovega vladanja pa je pričelo število nelegalnih prehodov meje pospešeno naraščati, prav tako je prišlo do ugrabitve upokojenca in poskusa umora taksista.
Foto: FB
Šarec je še vedno za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
Šarec je komentiral še en neumen in ideološki ukrep, in sicer ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga letos, kot kaže, vlada ne bo mogla izvesti, saj ji je enostavno zmanjkalo denarja. A kljub temu ta ukrep, ki se nahaja tudi v koalicijski pogodbi in ga forsira skrajna Levica, še vedno uživa Šarčevo podporo. Pred kratkim smo na Nova24TV glede načrtov skrajne Levice vprašali tudi poslanko Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Tudi ta je bila do tega ukrepa kritična: “Ko govorijo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je vprašanje, ali pri tem sodelujejo z ministrstvom za finance, takšen ukrep bi moral biti usklajen na ravni vlade. Tudi minister za zdravje še pred kratkim ni bil seznanjen s tem, da je za ta projekt zadolžena prav Levica.” Ta ukrep pa bi še okrepil monopol ZZZS: “V SDS vedno govorimo o preoblikovanju sistema zdravstvenega zavarovanja. Če bodo ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, me zanima, kako bodo zagotovili 400 do 500 milijonov evrov letno.” Poleg opozicije in številnih ekonomistov so do tega neumnega ukrepa kritični tudi v Gospodarski zbornici Slovenije in Obrtni zbornici Slovenije.
(Vir: STA)
Šarec ni ukrepal proti Bratuškovi, ker naj bi šlo za besedo proti besedi
V bran je vzel tudi ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek, ki se ji je nedavno očitalo vmešavanje v imenovanje direktorja državne družbe SODO. Da ni ukrepal, pojasnjuje, ker gre za besedo proti besedi, a enako je bilo v primeru pritiskov generalnega sekretarja LMŠ za imenovanje neuspešno recikliranega evropskega poslanca Igorja Šoltesa na mesto direktorja državne družbe Uradni list, kjer si je ta obetal med 5 in 6 tisoč evri bruto plače mesečno. A v resnici je razlog za neukrepanje proti Bratuškovi prav njena teža, saj gre za predsednico koalicijske stranke, ki se imenuje po njej, in če bi jo odstavil, bi po vsej verjetnosti razpadla koalicija. Logar je v oddaji omenjal problem javnega naročanja in hišnih podjetij v primeru drugega tira, glede kadrovanj pa je komentiral, da se mora država umakniti in pustiti, da se tisti, ki so lastniki, ukvarjajo s tem. Tonin meni, da je sedanje upravljanje državnega premoženja navadna farsa, kot možni rešitvi pa je navedel privatizacijo ali to, da vlada, ki je na oblasti, prevzame odgovornost za podjetja. “Preiskovalne komisije so prišle do rezultatov – da se ve, kdo je kriv, kdo je kradel. In kaj se je potem zgodilo? Nič,” pa je glede tega področja opozoril Jelinčič.
Rok Krajnc
