Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Nekdanjega predsednika Slovenije in predsednika predsedstva Milana Kučana po naših informacijah precej moti, da se ga tokrat v času osamosvajanja premalo omenja. Precej kritičen naj bi bil do poročanja časopisa Delo, saj je prepričan, da se vloga Demosa v času osamosvajanja preveč “poveličuje”. Ne glede na to, da se je Kučan pred leti že upokojil, pa ima ta očitno še vedno veliko moč nad določenimi mediji, saj je bilo njegovo mnenje celo javno izpostavljeno na kolegiju Dela.
Predsednik predsedstva v času osamosvajanja in tisti, ki mu Slovenija v času osamosvajanja ni bila intimna opcija, Milan Kučan je po naših virih sodeč precej nezadovoljen. Očitno ima ta še vedno pri časopisu Delo izjemno velik vpliv, saj se je pritožil, da je njegova vloga v času osamosvajanja Slovenije premalo izpostavljena.
Kučan naj bi bil precej kritičen, da se Demosova vloga v času osamosvajanja pred 30 leti preveč poveličuje, premalo pa se izpostavlja predsedstvo in njegova vloga pri osamosvajanju pred 30 leti. Kot smo izvedeli od zanesljivega vira, je bila njegova želja jasno izražena na kolegiju Dela.
Kučan je zatiral slovensko pomlad vse do spoznanja, da so komunisti izgubili
Kot je znano, je Kučan večino časa slovenskega osamosvajanja nasprotoval samostojni Sloveniji, na vrhuncu svoje moči je celo zapiral demokratično opozicijo ter onemogočal slovensko pomlad. Samostojno Slovenijo je podprl šele, ko je videl, da je Jugoslavija preteklost in ljudje nočejo več živeti v nepravičnem socializmu. Šlo je torej za obrat iz strahu, preračunljivosti ter golega preživetja komunistov, ki so se kasneje transformirali v “demokratične” stranke. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj Kučanovih znamenitih izjav, ki pričajo o njegovi pravi vlogi pri osamosvajanju Slovenije:
“Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta … Vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo,” Milan Kučan, 26. 10. 1988.
“Slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot del nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega. Je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana,” Milan Kučan v Ljubljani, 8. 2. 1989.
“Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo, in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi,” Milan Kučan v Beogradu, 28. 9. 1989.
“Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre. Z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi,” Milan Kučan, 2. 10. 1989.
“Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija. Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti,” Milan Kučan v Beogradu, december 1989.
“Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem,” Milan Kučan, 23. 12. 2015.
”Danes so dovoljene sanje. Jutri je nov dan,” je eden izmed slavnih citatov Kučana, po katerem se ga v zvezi z osamosvojitvijo spominja večina ljudi, a izgubi na pravi vrednosti po vsem prej rečenem. Poleg tega je naslednji dan po znamenitem stavku prebivalce čakal šok – barikade, tanki in vojna. Vojna, h kateri je prispeval tudi Kučan, ki je pomagal razorožiti Slovenijo. V dneh, mesecih in letih pred tem pa je Kučan izrekel še mnogo stvari, ki jasno pričajo o tem, kakšno vlogo je sploh imel pri osamosvojitvi.
