Piše: C. R.
Državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs se je udeležila 2. redne seje Razvojnega sveta Kohezijske regije Vzhodna Slovenija, ki je potekala 23. junija v Zagorju ob Savi. Predstavila je stanje izvajanja evropske kohezijske politike za obstoječe večletno obdobje, aktualne informacije v zvezi z Načrtom za okrevanje in odpornost ter aktivnosti programiranja kohezijske politike za programsko obdobje 2021-2027.
V svojem nagovoru je med drugim poudarila, da aktivnosti črpanja sredstev iz obstoječe finančne perspektive potekajo zelo intenzivno, kar se kaže v pospešeni dinamiki črpanja. »Zavedamo se pomena in razvojnega potenciala evropskih kohezijskih sredstev, zato bo Slovenija do konca leta 2023 počrpala vsa razpoložljiva kohezijska sredstva, vključno s pobudo React EU« je zagotovila.
V nadaljevanju se je dotaknila Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Po njenih besedah bo postopek ocenjevanja slovenskega NOO na Evropski komisiji (EK) zaključen predvidoma julija, nato pa ga bo potrdil še Svet EU. »Prve razpise na področju gospodarstva in okolja lahko pričakujemo letošnjo jesen oziroma proti koncu leta,« je napovedala.
Kljub obsežnim aktivnostim izvajanja obstoječe perspektive ter priprave NOO, je Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) v polnem zagonu priprave ključnih dokumentov za prihajajočo finančno perspektivo 2021-2027. Partnerski sporazum je v zadnji fazi usklajevanj z Evropsko komisijo. Državna sekretarka je pojasnila, da se bodo sredstva evropske kohezijske politike tudi v obdobju 2021–2027 izvajala v okviru enega operativnega programa, ki bo vključeval Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad plus in Sklad za pravični prehod, namenjen dvema premogovniškima regijama – Zasavju in Šaleški dolini. »Z evropskimi sredstvi bomo poskrbeli za zmanjšanje razvojnega razkoraka med slovenskimi regijami ne glede na število operativnih programov,« je ob tem poudarila. Ker se zavedamo, da je pri pripravi tako pomembnih dokumentov komunikacija z deležniki izjemnega pomena, je partnerje povabila k aktivnemu in tvornemu sodelovanju pri njihovi pripravi. Od predstavnikov obeh kohezijskih regij pričakujemo aktivno sodelovanje pri pripravi vsebin, ukrepov, meril, kriterijev in kazalnikov, ki so specifični za vzhodni in zahodni del Slovenije ter posamezne regije.
Slovenija ima do leta 2030 iz različnih finančnih mehanizmov EU na voljo najbolj obsežna finančna sredstva doslej. Zaradi tega je izjemnega pomena komplementarna uporaba razpoložljivih sredstev evropske kohezijske politike s sredstvi, ki bodo Sloveniji na voljo v okviru evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost »Next Generation EU«. »Evropska sredstva, ki so Sloveniji na razpolago iz evropskih skladov, moramo videti kot celoto. Le tako bomo ustrezno naslovili posledice epidemije in državo pripravili na razvojne izzive prihodnosti,« je dejala mag. Kirbiš Rojs in poudarila: »Kohezijski regiji in lokalne skupnosti boste v tem procesu nepogrešljivi partnerji«.
Na seji je razprava potekala tudi o mehanizmu Dogovorov za razvoj regij (DRR), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Stališče SVRK je, da je treba DRR v programskem obdobju 2021-2027 bistveno poenostaviti in povečati njegovo učinkovitost, kar bi pospešilo črpanje evropskih sredstev.
Vir: gov.si
