Ideja ustanavljanja demografskega sklada je namenja predvsem prilagajanju oziroma odzivu na predvidene demografske spremembe v prihodnosti. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo zagotavljal oblikovanje potrebnih socialnih in ekonomskih dinamik v starajoči se družbi, kar je ena večjih težav v Sloveniji. Med drugim bo njegova naloga jamstvo zagotavljanja sredstev za čase visokih pokojninskih potreb. A kot opozarja ekonomist Tomaž Štih, gre po njegovem mnenju le za začasno rešitev za obdobje največ deset let. Ob tem še dodaja, da bi demografski sklad moral nujno za poglavitno nalogo imeti privatizacijo državnega premoženja.
V intervjuju za tednik Demokracija letos junija je bilo vprašanje o smiselnosti demografskega sklada zastavljeno tudi predsedniku vlade Janezu Janši. “Naj opozorim, da je demografija eden temeljnih izzivov starajoče se družbe, prav zato je pomembno, da sklad čim prej spravimo v življenje. Osnutek zakona je že pripravljen. Razlika med našo zdajšnjo vlado in tremi njenimi predhodnicami je v tem, da mi ne mlatimo prazne slame, ampak sodelujemo, iščemo rešitve, načrtujemo in ukrepamo. In dokazujemo, da Slovenija zmore. Razlika je tudi v tem, da so osrednji mediji mlatenje prazne slame prikazovali kot Potemkinovo bogato žetev, naše polno in učinkovito ukrepanje pa kot napake,” je poudaril.
V preteklosti se je Slovenska demokratska stranka aktivno zavzemala za ustanovitev demografskega sklada. Ena izmed vnetih pobudnic je tudi evropska poslanka iz vrst SDS Romana Tomc. V eni od naših oddaj je povedala sledeče: “V Sloveniji je izziv staranja prebivalstva še toliko večji. Čedalje več prebivalstva je starejšega, nad 60-65 let, na drugi strani pa se rodi čedalje manj otrok. Seveda je to po eni strani znak našega dobrega življenja, ker vendarle napredek v zdravstvu omogoča, da ljudje živijo dlje. Vsi radi živimo dlje, po drugi strani pa moramo poskrbeti za to, da se ta tehtnica med starejšimi in mlajšimi ne bo preveč nagnila v korist starejših, zato ker potrebujemo tudi mlado generacijo, da zagotovimo naš obstanek; mlada in aktivna generacija ter zaposleni so namreč tisti, ki vplačujejo v pokojninsko blagajno in omogočajo, da starejši prejemajo pokojnine.” Ob tem pa dejala, da imajo demografske sklade tudi v drugih evropskih državah.
Demografski sklad je namensko premoženje in varovana kategorija
Zdaj imamo pokojninski sistem, ko gre denar iz prispevkov dobesedno iz rok v usta, kar pomeni, da tisti, ki so aktivni in plačujejo prispevke, polnijo pokojninsko blagajno in iz nje se izplačujejo pokojnine. “Sicer pa v ozadju stoji logika, da vsakdo, ki je nekoč delal in ki je nekoč vplačeval prispevke, je to njegova zaslužena renta in ti prispevki, ki jih je skozi 40-letno obdobje vplačevanja vplačal v pokojninsko blagajno, seveda pripadejo njemu. Jasno je vmes mnogo matematičnih operacij, solidarnostnih principov in na koncu je težko vedeti, kakšna pokojnina ti bo pripadala.
Evropska poslanka Romana Tomc Foto: Arhiv Nova24TV
“Ena izmed trditev, ki je po moji oceni nepravilna je, da je naša pokojninska blagajna uravnotežena, kar večkrat pove direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta naša blagajna je uravnotežena samo zato, ker iz proračuna vsako leto doplačamo približno milijardo ali več kot milijardo evrov, ker pokojninski blagajni zmanjka denarja,” je pojasnila Tomčeva.
Zaposleni prispevajo premalo; zmanjka kar milijarda evrov za tekoče pokojnine
Zagovornik demografskega sklada je tudi sedanji finančni minister Andrej Šircelj. Po njegovih besedah v Sloveniji nujno potrebujemo spremembe na pokojninskem področju, ker je denarja iz prispevkov, ki jih plačujejo zaposleni, premalo, zato je potrebno doplačilo v znesku malo manj kot milijarda evrov, da se sploh lahko tekoče izplačajo mesečne pokojnine.
Finančni minister Andrej Šircelj. Foto: STA
“Razmerje med zaposlenimi in upokojenci je preveliko v smeri upokojencev. Z drugimi besedami, premalo ljudi dela za to, da bi lahko plačevali zadostne pokojnine. Poleg tega je motivacija mladih relativno skromna za to, da se plačujejo prispevki. S tem, ko se ustvarja demografski sklad oziroma pokojninski sklad, po mojem mnenju ustvarjamo večjo motivacijo za to, da bodo tudi mladi bolj zainteresirani za plačevanje prispevkov in urejanje finančnih okvirov, ko bodo starejši. Glede na gotovost, sigurnost in premoženje, ki bo v demografskem skladu, bodo mladi in predvsem tisti, ki delajo, uvideli, da se jim splača plačevati za svojo starost in, seveda, to bo prispevalo prispevke v pokojninsko blagajno. Mislim, da bo politika demografskega sklada takšna, da bodo upokojenci iz tega naslova dobili višje pokojnine, da bo ta sklad deloval dobičkonosno in varno. Ob ustrezni politiki in nadzoru je to mogoče,” je prepričan Šircelj.
Tomaž Štih o smiselnosti demografskega sklada
Tomaž Štih: Demografski sklad ima smisel le, če z njim pokrijemo pokojninsko luknjo, ki že vsako leto nastane v proračunu. Smiselni cilj bi bil najmanj polovico vsakoletne pokojninske luknje oziroma transferjev, ki jih iz državnega proračuna vplačujemo v pokojninsko blagajno. Ker je ta številka precej visoka, to pomeni, da demografski sklad preprosto ne more biti samo Slovenski državni holding 2.0, ki bi upravljal premoženje in vplačeval v pokojninsko blagajno iz donosov. Ker potem je tega denarja desetkrat premalo.
Nekoč bo tega premoženja zmanjkalo in do takrat imamo prehodno obdobje na nek mehek prehod na nov pokojninski sistem. Obstajajo tudi druge možnosti, kako bi to izpadlo v praksi. Eno je podal Jože P. Damjan. On predlaga, da ta sklad vplača letno v proračun desetkrat manj od polovice pokojninske luknje, ampak to nekako nima smisla. S tem pokrije samo pet procentov vsakoletne luknje. Proračun pa še vedno pokriva petindevetdeset odstotkov. Če želi ta sklad delovati, mora imeti veliko bolj ambiciozen cilj od tega.
To bi skupaj zneslo 11 milijard. Pokojninske luknje je letno več kot milijardo bliže milijardi in pol kot milijardi posebej, ker bo to raslo. Zato je demografski sklad rešitev za deset let, ker potem tega premoženja ni več. Če to financirate iz donosov, imate tako majhen del, da praktično niste nič spremenili. To bi morala biti začasna rešitev, ne neka stalna rešitev, ker je sicer donos tega premoženja premajhen. Če samo donose vlagate v pokojnino, ne pa tudi glavnice donosa, je premajhen, da bi to pomenilo razliko v pokojninskem sistemu.
Demografski sklad ni nadomestilo za pokojninsko reformo
Ob tem je Tomčeva dodala, da se ji zdi demografski sklad odlična rešitev. “Poznajo ga tudi v drugih evropskih državah. Ne smemo pa pozabiti, da to ni nadomestilo za pokojninsko reformo. V Sloveniji potrebujemo spremembo pokojninske zakonodaje, ki bo omogočila dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne. V SDS smo že pred časom predlagali številne rešitve v okviru sistema kot takega. Želimo, da se vzpostavi državna pokojnina za tiste, ki so vplačevali v roku 40 let od nizkih plač in njihove pokojnine ne bi bile zadosti visoke.”
“Nad zneskom državne pokojnine morajo biti pokojnine odvisne od tega, koliko smo v času aktivne dobe v pokojninsko blagajno vplačali. Tisti, ki je vplačal več, je upravičen do višje pokojnine, in to je navsezadnje vzpodbudno, da se ljudje zavedajo, da je njihova pokojnina odvisna od tega, kar vplačajo. Ljudje danes mislijo, da je njihova pokojnina odvisna od prispevkov, ki so bili vplačani. Temu ni tako. Njihova pokojnina je odvisna od pokojninske osnove, ki so jo imeli, in ta izračun, kako pridete do pokojnine, je zelo zapleten. Zato se ljudje, ko gredo v pokoj, čudijo, kako to, da so pokojnine nizke,” je pojasnila Tomčeva v lanskem letu v oddaji Temi dneva na naši televiziji.
Vir: nova24tv.si
