Na Inštitutu dr. Antona Korošca (INAK) smo v sodelovanju z Wilfried Martens Centrom za evropske študije (WMCES) v letu 2020 organizirali prvi skupni projekt z naslovom Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi / Demographic challenges of Slovenia and Europe. Cilj projekta je bil osvetlitev s spreminjajočo se demografsko sliko povezanih vprašanj ter odprtje širše javne razprave o tem, kako bomo v prihodnosti živeli drugače. V avgustu je v Ankaranu potekalo dobro obiskano in vsebinsko zelo polno omizje, kjer so se govorci dotaknili problemov staranja prebivalstva in predstavili svoje poglede in rešitve za skrb zbujajoče demografske trende v Sloveniji in Evropi. Zaradi slabših epidemioloških napovedi v drugi polovici leta pa je kot nadaljevanje tega projekta nastal zbornik, ki vam ga predstavljamo.
Zbornik z udarnim uvodnikom začenja Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca, ki med drugim izpostavi:
Temeljno vprašanje, ki si ga lahko postavimo, je, zakaj sploh stremeti k izboljšanju demografskih kazalcev. Zakaj bi se radi pomladili? Če se je naša stara celina odločila, da po tisočletjih burnega življenja tiho izzveni in leže k počitku, zakaj si prizadevati, da to preprečimo ali zamaknemo? John Rhys-Davies, ki je v filmu Gospodar prstanov igral škrata Gimlija, je povedal, da se v Evropi dogaja demografska katastrofa, ker se o tem ne upamo pogovarjati – v strahu, da ne bomo koga rasno užalili (Jelševar, 2020).
Za odličen vpogled v situacijo na evropski in svetovni ravni se ob tej priložnosti želimo zahvaliti poslancu SLS/EPP v Evropskem parlamentu Francu Bogoviču, ki je analiziral demografska gibanja in spremembe v Evropski uniji in njenih državah članicah.
Da bi vsaj delno omilili negativne posledice, ki jih bodo demografske spremembe v prihodnje prinesle, bi torej morale države že sedaj poskrbeti zlasti za ustrezno družinsko politiko, s katero bi spodbujale mlade k ustvarjanju družin in povečevanju rodnosti. Enako bi se moralo poskrbeti za ustrezno stanovanjsko politiko, s katero bi se ustrezna pomoč ponudila zlasti mladim družinam, kar bi imelo pozitivne učinke tudi na povečanje rodnosti. Poskrbeti bi bilo treba še za učinkovito kohezijsko in kmetijsko politiko na ravni posameznih držav, s čimer bi se na ustrezen način pomagalo zlasti podeželskim in kmetijskim območjem in v teh predelih ustvarilo perspektivna delovna mesta, ki bi mlade in delovno aktivne zadržala v domačih okoljih (Bogovič, 2020).
Hvala državni sekretarki v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Moniki Kirbiš Rojs za njen poglobljen prispevek o vplivu demografskih sprememb na načrtovanje in izvajanje razvojnih politik Evropske unije in Slovenije.
Kriza po izbruhu covida-19 je še bolj izpostavila potrebo po zaščiti financiranja zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, ki veljata za področji, potrebni strukturne prenove zaradi staranja prebivalstva. Temu posebno pozornost namenja tudi Načrt za okrevanje in odpornost, ki zagotavlja obsežno finančno podporo reformam/strukturnim spremembam in naložbam, s ciljem ublažiti gospodarski in socialni učinek pandemije koronavirusa ter narediti gospodarstvo, javni sektor in družbo kot celoto bolj trajnostno, odporno ter bolje pripravljeno na izzive, ki jih prinašata zeleni in digitalni prehod (Kirbiš Rojs, 2020).
Raziskovalni novinar Marko Vidrih se je z veliko natančnostjo sprehodil skozi podatke o staranju prebivalstva in ugotavlja, da je Slovenija demografsko gospa zrelih let.
Tako v Sloveniji, kot v celotni Evropi, se prebivalstvo stara. Število delovno sposobnega prebivalstva (med 20 in 64 let) se zmanjšuje. Leta 2016 je Urad republike Slovenije za Makroekonomske analize in razvoj (UMAR) opozoril, da bodo glede na trenutne napovedi javni odhodki, povezani s starostjo, do leta 2060 dosegli tretjino slovenskega BDP. UMAR prav tako poudarja, da je »pokojninski sistem nevzdržen« in da država »nima celovitega sistema za dolgotrajno oskrbo« (Vidrih, 2020).
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna pa v svojem odličnem razmišljanju Mladi in demografija izpostavlja nujnost, da se v razpravo o demografiji vključujejo tudi mladi.
Demografske spremembe prinašajo številne izzive na mnogih področjih. Med drugim bodo zahtevale prilagoditev sistemov socialne zaščite, trga dela, sistema izobraževanja in prostorskega načrtovanja. Za oblikovanje in izvajanje politik, ki bodo ustrezno odgovorile na posledice demografskih trendov, je potrebna vključenost vseh generacij, tako mlade kot tudi starejše (Fortuna, 2020).
Predsednik SLS Marjan Podobnik in njegov sodelavec Boštjan Furlan sta skupaj s svetovalci za različna področja pripravila predlog za celostno rešitev bivanjske problematike starejših, s poudarkom na koriščenju potenciala slovenskega podeželja.
Ta pristop ne prinaša le številnih prednosti za starostnike in njihove svojce, pač pa tudi za državo in EU, saj se z eno investicijo rešuje tako problem zagotovitve pogojev in zadostnih kapacitet za humano in dostojanstveno oskrbo starostnikov kot tudi zagotavlja spodbudne razmere za mlade na kmetijah in s tem možnosti za ohranjanje obdelanega in poseljenega podeželja (Podobnik in Furlan, 2020).
Sandra Pasarić z Wilfried Martens Centra za evropske študije v prispevku o migracijskih tokovih iz Hrvaške in znotraj nje ter njihovem družbenem vplivu ugotavlja, da »obsežne migracije iz revnejših v bogatejše države vplivajo na vzorce zaposlovanja in povzročajo plačne neenakosti, kar vodi do razprav, v katerih se na priseljence pogosto vali odgovornost za številne gospodarske probleme tako v matični kot v ciljni državi. V ciljnih državah jim pripisujejo krivdo, da povzročajo brezposelnost in omogočajo zniževaje plač. V državah izvora jih vidijo kot vir bega možganov« (Pasarić, 2020).
Zbornik zaključuje prof. dr. Andrej Umek, ki v svojem razmišljanju Demografija in 4. industrijska revolucija pokaže jasno pot za sistemske spremembe, ki bi omogočale, da bi naš sistem ostal vrednostno in ekonomsko vzdržen.
Poleg tega je za Slovenijo značilno izredno slabo koriščenje človeških virov, kar ne pripomore k reševanju pereče problematike. Demografskih procesov ne moremo gledati ločeno od procesov 4. industrijske revolucije. Prepričan sem, da sta ti dve dogajanji med seboj ozko prepleteni, tako v vzrokih kot posledicah, in da moramo tudi pri odgovornem iskanju družbeno sprejemljivih rešitev upoštevati oba procesa in njuno medsebojno prepletanje (Umek, 2020).
Zbornik v slovenskem in angleškem jeziku je dostopen na povezavi: https://www.inak.si/demographic-changes-in-slovenia-and-europe/.
Ob izdaji tiskane verzije (najverjetneje v mesecu januarju ali v začetku februarja) je predvidena tudi predstavitev zbornika, na katero bomo povabili tudi avtorje prispevkov, ki bodo na voljo za vaša vprašanja.
Glede na epidemiološko sliko bo predstavitev najverjetneje potekala preko spleta s pomočjo aplikacije Zoom, o čemer vas bomo obvestili naknadno.
Vir: Inštitut dr. Antona Korošca
