Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je bil od konca avgusta dalje zelo dejaven; 26. 8. Je ministrica obiskala Slovensko matico, na uradu pa je potekalo tudi srečanje s predstavniki Mohorjeve založbe v Celovcu in Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca.
Mohorjeva založba v Celovcu je najstarejša slovenska založba. Ustanovili so jo slovenski domoljubi na Koroškem leta 1851. Mohorjeva založba je v preteklosti igrala neprecenljivo vlogo pri ohranjevanju slovenščine in opismenjevanju Slovencev v njihovem maternem jeziku. Tudi danes ostaja njena vloga zelo pomembna. Predstavnika založbe sta na uradu v Ljubljani dejala, da vsako leto izdajo med 30 in 40 novih knjižnih naslovov. Približno dve tretjini knjig je v slovenščini, druge pa v nemščini, a s slovenskimi tematikami. Tako poskušajo o slovenstvu informirati tudi nemško govorečo večino na Koroškem in širše v nemškem svetu. Knjige Mohorjeve iz Celovca so poleg njihove matične Koroške razširjene in priljubljene tudi v Sloveniji pa tudi v drugem zamejstvu ter med rojaki po svetu. Mohorjeva založba vodi tudi obsežen učbeniški program, v okviru katerega izdajajo učbenike za šolske programe v Avstriji in v Sloveniji. Zelo so ponosni tudi na svoj vsakoletni knjižni dar, ko različnim društvom v Sloveniji, v zamejstvih in v izseljenstvu podarjajo slovenske knjige, da ohranjajo slovenščino in razvijajo bralno kulturo. Ministrica Helena Jaklitsch je predstavnike Mohorjeve založbe pohvalila za vso njihovo predanost in zavzetost in izpostavila, da je njihovo delo zagotovo poslanstvo, ki je zelo plemenito. Obljubila je, da bo urad tudi v prihodnje znal ceniti njihovo delo pri ohranjanju slovenstva na avstrijskem Koroškem in povezovanju zamejstva z matico ter jim bo primerno stal ob strani.
Inštitut in Slovenska matica
Zametki Inštituta Urbana Jarnika v Celovcu segajo v leto 1984. Do danes je to postala zelo razpoznavna znanstvena institucija, ki je vpeta v raziskovalno delovanje tako v Avstriji kot v Sloveniji. V zadnjih letih je njihova osrednja dejavnost zbiranje zgodovinskih slovenskih ledinskih in hišnih imen na južnem Koroškem. Do sedaj so izdali devet zemljevidov, ki so bili zelo dobro sprejeti v lokalnem okolju in so številne domačine tudi opogumili, da si znova upajo javno govoriti v slovenskem narečju. Še posebnega pomena pa je, da je ta imena kot nesnovno dediščino priznal tudi UNESCO. Poleg tega inštitut opravlja še številne druge raziskovalne naloge s področja življenja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem – snemanje in zapisovanje ljudskih pesmi, urejanje zapuščin pomembnih pokojnih rojakov, zbiranje predmetov iz preteklega življenja itd. Ministrica Jaklitscheva je izpostavila, da je delo inštituta neprecenljivo in da je vsekakor v vsestranskem interesu, da se raziskovanje nadaljuje in še okrepi. Pri tem jim je obljubila podporo in naklonjenost urada. Istega dne, 26. Avgusta, pa sta ministrico Heleno Jaklitsch na Slovenski matici sprejela predsednik dr. Aleš Gabrič in glavna urednica mag. Miljana Cunta. Pogovor je potekal o dejavnostih, ki jih Slovenska matica izvaja v sodelovanju z našimi rojaki. Ministrica je izrazila zadovoljstvo, da so tako aktivni, še posebej pa jo veseli, da s tako pozornostjo in z občutkom skrbijo za povezovanje matične domovine ne le z zamejskimi Slovenci, ampak tudi s Slovenci po svetu. Slovenska matica je bila ustanovljena leta 1864 in je znanstvena ter kulturna institucija, ki prireja znanstvene simpozije o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, hkrati pa je tudi založba, ki skrbi za izdajanje kvalitetnih izvirnih del ter prevodov humanistike, družboslovja, naravoslovja, medicine in tehnike.
Športna združenja
Dva dni pozneje je na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu sledilo srečanje ministrice Jaklitscheve s predstavniki zamejskih športnih združenj: s predstavniki Slovenske športne zveze na Koroškem in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Obe organizaciji sta predstavili svoje delovanje in izpostavili svoje projekte. Poudarili so, da jih čas krize zaradi koronavirusne bolezni COVID-19 ni ustavil, ampak so se trudili naprej in iskali načine, kako kljub odpadlim dogodkom povezovati svoje člane in nadaljevati svoje poslanstvo. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji je tako ob svoji 50-letnici ustanovilo solidarnostni športni sklad Skupaj zmoremo, s katerim vabijo vse ljudi dobre volje, da v tem kritičnem obdobju pomagajo njihovim društvom, da preživijo ter se še z večjo voljo in srčnostjo vrnejo na delo. Gre za sklad, ki društvom, katerih dejavnost temelji na skrbi za ohranjane in utrjevanje slovenske identitete in jezika, omogoča, da zaprosijo za enkratno in izredno pomoč. Ministrica je pohvalila dejavnosti obeh združenj na področju športa, ki jih prepletajo z utrjevanjem slovenskega jezika in narodne identitete ter s svojo vztrajnostjo in zagnanostjo skrbijo za vzgojo mladih generacij. Šport v zamejstvu ima po eni strani za cilj doseganje čim vidnejših ali celo vrhunskih rezultatov in razvijanje tekmovalnega duha. Po drugi strani pa je bistvena vrednota ohranjane slovenskega jezika in širjenje kroga slovenskih govorcev ter hkrati, predvsem pri mladih, narodnostno utrjevanje in iskanje precizne identitete, ki nosi predznak slovenstva.
Srečanje s škofom
V začetku septembra je bila ministrica za Slovence v zamejstvu po svetu Helena Jaklitsch na obisku pri Združenju Slovenska izseljenska matica. Sprejel jo je predsednik Sergij Pelhan s svojimi sodelavci in člani izvršnega odbora. Predstavili so svoje delo, izzive, s katerimi se soočajo, predvsem pa načrte za prihodnost. Naslednje ministričino delovno srečanje je potekalo 4. septembra v Murski Soboti, kjer se je srečala s tamkajšnjim škofom Petrom Štumpfom, ki je zadolžen za vprašanja duhovne oskrbe Slovencev zunaj njenih meja. Strinjala sta se, da je duhovna oskrba v slovenščini pomembna pri ohranjanju slovenske narodne zavesti in identitete. Ob nedavnih obiskih ministrice v Videmski pokrajini in v Porabju so namreč tamkajšnji rojaki posebej izpostavili pomanjkanje duhovnikov, ki bi lahko maševali v slovenščini. S tem se slovenščina umika iz cerkva ter pogosto tudi iz drugih sfer javnega življenja. Tudi rojaki, ki so razseljeni po svetu, si pogosto želijo, da bi mednje prišlo več slovenskih duhovnikov, ki so bili tradicionalno stebri slovenskih skupnosti ter so poživljali tudi kulturno in družabno življenje, so v sporočilu za javnost zapisali v vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ministrica je ob tem napovedala, da bo obiskala tudi druge slovenske škofe. Vse slovenske škofije se namreč dotikajo območij, kjer živijo zamejski Slovenci, Slovenci pa so se v svet izseljevali prav iz vseh slovenskih škofij.
Slovenci v Španiji
Državni sekretar Dejan Valentinčič je 9. septembra na uradu sprejel veleposlanika Kraljevine Španije v Republiki Sloveniji Juana Aristeguija. Sogovorca sta izmenjala izkušnje obeh držav na področju odnosov z diasporo, še posebej pri spodbujanju vračanja visoko izobraženih posameznikov, ki so obe državi zapustili v zadnjem desetletju. Ocenjujejo, da v Španiji živi približno 2.000 Slovencev, največ na Kanarskh otokih. Leta 2011 je v Madridu začelo delovati Kulturno društvo Triglav, leta 2012 pa na Kanarskih otokih Poslovni klub ECE (España Canarias Eslovenia). Na Univerzi v Granadi deluje tudi lektorat slovenskega jezika. V preteklih letih je tečaj slovenščine potekal tudi v Madridu, organizirali so ga tam živeči Slovenci. Število Špancev v Sloveniji pa ocenjujejo na nekaj sto. Njihova najpomembnejša organizacija je Inštitut Cervantes, kjer lahko gojijo španski jezik in kulturo ter ju predstavljajo slovenski javnosti. Medtem se je ministrica Jaklitscheva istega dne prek videokonference slišala s predstavniki Društva Slovenci v Milanu. V zelo prijetnem pogovoru so predstavili svoje aktivnosti v času pandemije in načrte za prihodnost. Ministrica se jim zahvalila za ves trud in jih spodbudila, da še naprej delajo s tako zagnanostjo in veseljem.
