Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
O umiku dodeljevanja dodatnih kolektivnih narodnostnih pravic Srbom, Hrvatom, Bosancem, Albancem iz Kosova in Makedoncem bo v ponedeljek državni zbor glasoval na začetku seje.
Glasovanje o umiku je zahtevala opozicijska SDS Janeza Janše. A malo verjetno je, da bi SDS uspelo ustaviti vladajoče pri dodeljevanju predvolilni daril svojim možnim volivcem. Kot že večkrat v preteklosti si poskušajo iz leve s spodbujanjem nacionalističnih čustev in delitev zagotoviti dodatne glasove prebivalcev po izvoru iz drugih republik. Dodatne kolektivne pravice narodnostim iz socialistične Jugoslavije so tokrat pred evropskimi volitvami predlagali poslanci Svobode, SD in Levice, prva podpisnika sta Matej Tašner Vatovec (Levica) in Sandra Gazinkovski (Svoboda).
Poseben vladni urad, dodatne finančne in izobraževalne pravice bi dobili Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi. Morda je zanimivo, da v predlogu govorijo o Albancih in ne o Albancih iz Kosova.
Za podobne namene delitev in pridobivanja volivcev so v preteklosti politiki uporabljali tudi izbrisane. Čeprav je v času levih (LDS) vlad ustavno sodišče večkrat ugotovilo neustavnost in zahtevalo odpravo napake države ob nastanku, ko skupini tujcev ni dodelila tudi statusa tujcev, tega oblasti desetletje niso popravile. Na koncu je rešitev z odškodninami spravil skozi parlament Gregor Virant.
Za umik je SDS z opozorilom, da urejanje manjšinskega statusa narodov nekdanje Jugoslavije ni v skladu z ustavo tudi po oceni zakonodajno pravne službe parlamenta. Že večkrat so to pravniki v državnem zboru opozorili poslance bolj z leve. Tudi, denimo, ob še bolj ambicioznih idejah poslancev SMC in Levice pred volitvami poslancev leta 2018.
Tokrat je pravna služba to zapisala tako:
“Urejanje varstva narodnih in etničnih skupnosti ter uresničevanja njihovih pravic na kolektivni ravni ima naravo ustavne materije. Ustava namreč določa posebne pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti (64. člen) in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti (65. člen). Ustava v splošnih določbah (5. člen) poudarja pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov na kolektivni ravni ne ureja. Vsakomur, torej tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS, pa na individualni ravni zagotavlja enakost pred zakonom (14. člen), pravico do izražanja narodne pripadnosti (61. člen) ter pravico do uporabe svojega jezika in pisave (62. člen).”
V NSi so napovedali referendumsko proceduro, če bo koalicija pri svojih idejah vztrajala. Bralec Spletnega časopisa me je opozoril tudi na že predlagana dopolnila iz koalicijskih vrst, ki bi zagotovila še več pravic:
“Na Vas se obračam v zvezi s predlogom Zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnosti narodov nekdanje SFRJ v RS (ZUKPPNS), ki naj bi ga Državni zbor, v kolikor sem prav obveščen, obravnaval naslednjo sredo, 6. marca.
Vem, da ste se glede tega zakona že kritično odzvali na družabnih omrežjih, vendar bi Vas rad opozoril na še nekaj spornih podrobnosti tega zakonskega predloga.
5.a člen, med drugim določa (prva alineja): “Ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje, opravlja naslednje naloge: omogoča osnovno in srednješolsko brezplačno učenje maternega jezika in kulture v okviru fakultativnega ali dopolnilnega pouka ali interesne dejavnosti razširjenega programa šol za otroke pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS;« in (četrta alineja) “…, gostovanje inštruktorjev za učitelje maternega jezika in kulture iz držav izvora narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS ali pa zagotavljanje učiteljev iz držav izvora narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS za poučevanje maternega jezika in kulture v šolah.”
V 6. členu (2. točka, 4. alineja) je med drugim določilo, da Svet za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS, ki naj bi ga ustanovila vlada, med drugim: “… prepoznava načine za izboljšanje participacije pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v RS, …” To določilo že predstavlja pravni nastavek za uvajanje kvot po narodnostnem ključu.
7. člen pa med drugim določa, da (2 točka): “Minister, pristojen za kulturo, izda odločbo o pridobitvi statusa reprezentativne organizacije posamezne narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v RS. Zoper odločbo o zavrnitvi podelitve statusa reprezentativnosti pritožba ni možna, dopusten pa je upravni spor.” To pomeni, da so organizacije popolnoma podrejene diktatu politične stranke, ki obvladuje resorno ministrstvo.”
Celotno mnenje zakonodajno pravne službe o predlogu zakona je takšno:
Predlog zakona poslancev Svobode, SD in Levice:
Predlog SDS za umik točke:
