Ko je takrat predsednik vlade v odstopu Miro Cerar podpisal marakeško deklaracijo, o tem ni nihče hotel ničesar slišati. Režimski mediji so zanikali kakršne koli trditve o novem valu migrantske krize, ne da bi sploh vedeli, kako je Cerar predal Slovenijo migrantom s preprostim podpisom. Ni bil edini, vse preostale evropske države – z izjemo Madžarske – so ravnale enako.
2. maja je bila sprejeta marakeška politična deklaracija, podpisnice katere so bile vse relevantne afriške države, iz katerih prihajajo migranti v Evropo, ter vse evropske države, kamor ti afriški migranti potujejo. Največji problem deklaracije, podpisane v Maroku, je nedvomno izenačenje statusa migrantov s preostalimi državljani, saj deklaracija vztraja pri veljavi vseh človekovih pravic za nezakonite migrante.
Edina država, ki se je uprla norosti, je bila Madžarska. Slovenija, po drugi strani, je deklaracijo podpisala. Čeprav je takrat premier Miro Cerar že odstopil in naj bi vlada opravljala samo tekoče posle. Zdaj bi ta isti premier v odstopu rad zasedel položaj zunanjega ministra.
Vpeljava nejasnega jezika
Tako kot je Cerarjeva vlada tiho ratificirala istanbulsko konvencijo, s katero se je vpeljala ideologija spola, na začetku svojega mandata, tako je Cerar podpisal tudi marakeško konvencijo, ki po pisanju Kamenjara ne samo uveljavlja ideologijo spola, temveč ilegalnim migrantom, ki kršijo zakon, podeljuje enake pravice kot preostalim državljanom. “Slabo mi je od metajezika, ki omogoča laganje, da ni bilo mišljeno tako, kot je napisano, da to tam ‘ne piše’,” je način, na katerega je zapisana marakeška deklaracija, komentiral dr. Matko Marušić, ki je podpisani dokument skupaj z istanbulsko konvencijo označil za nadaljevanje komunizma z drugačnimi sredstvi. Ta dva dokumenta pa sta po njegovem mnenju ista po “metajeziku, stilu, politiki ‘korak za korakom’ in ciljih”.
V marakeški deklaraciji tako piše, da se morajo v celoti spoštovati človekove pravice in dostojanstvo beguncev in migrantov, ne glede na njihov migrantski status. Kaj to pomeni v praksi? Zelo preprosto, evropske države morajo trpeti ilegalne migrante, ne da bi smele kakor koli ukrepati proti njim. Namreč – migrantom, ki kršijo zakon z ilegalnim prečkanjem meje, se potemtakem ne sme odvzeti svobode, saj se s tem posega v njihove človekove pravice.
V drugem členu piše: “Posebna pozornost bo namenjena zadevam spola in zaščiti migrantov v ranljivih situacijah, vključno in še posebej z ženskami in otroki.” Marakeška deklaracija tako od držav podpisnic zahteva, da s posebno pozornostjo obravnavajo teme spola. To je odkrito zapovedana kapitulacija ideologiji spola.
Boj proti “ksenofobiji, rasizmu in diskriminaciji”
Države podpisnice se zavezujejo za ostrejši boj proti “ksenofobiji, rasizmu in diskriminaciji”. Trudile se bodo za bolj “uravnoteženo poročanje o migraciji in diasporah” s poudarkom na pozitivnem doprinosu migrantov pri razvoju družbe, kamor so se naselili.
Prav tako morajo v svoje delovanje v zvezi z migranti vključiti tudi civilne iniciative, nevladne organizacije, migrante, begunske skupnosti, zasebni sektor in medije. Kakor je razvidno, gre za nasilno vzpostavitev samo ene možnosti poročanja o migrantih. Podpisovanje marakeške deklaracije pomeni, da je strateško vprašanje migrantov rešeno.
Kot je Cerar v Slovenijo pripeljal istanbulsko konvencijo, tako je tudi podpisal marakeško deklaracijo. Lahko si mislimo, da bo ta, če predsednik LMŠ Marjan Šarec postane naslednji slovenski premier, kaj hitro tudi ratificirana v slovenskem državnem zboru. Volja ljudstva, ki si želi konca migrantske krize, pa bo tako še enkrat poteptana, marakeška deklaracija namreč migrantom na široko odpira vrata Evrope.
