Gost Teme dneva 11. septembra je bil sekretar v kabinetu ministra za notranje zadeve Boštjan Šefic in z voditeljem Luko Svetino sta spregovorila o kritikah na račun sprememb Zakona o tujcih, ki bi posegal v področje določenih “svetih krav” multikulturalizma in globalizma, o katerih levičarji govorijo le v terminih “kršenja človekovih pravic”. V tem kontekstu lahko tudi razumemo, zakaj nektere nevladne organizacije protestirajo proti spremembi omenjenega zakona.
Sprememba Zakona o tujcih, ki po mnenju nevladnih organizacij in tudi Milana Brgleza, evropskega poslanca iz SD najbolj bode v oči, je sprememba tako imenovanega 10.b člena, ki omejuje možnosti zaprositve za azil v primerih množične migrantske krize ali “kompleksne krize na področju migracij”, če se izrazimo s trenutnim uradnim poimenovanjem.
Kot je na Temi dneva pojasnil gost sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, Boštjan Šefic, gre za zakon, ki je pričel nastajati še v času Cerarjeve vlade in sedanja vlada pa skuša vanj vpeljati določene spremembe, ki so nujno potrebne zaradi določenih spremenjenih okoliščin.
Ker je Ustavno sodišče leta 2017 zavrglo sprejetje dela 10. b člena – ki je opredeljeval možnost, da se omeji pravico do zaprositve za azil v primeru, ko vlada presodi, da gre za kompleksno krizo in DZ predlaga aktivacijo 10.b člena- pove Šefic, se je del sprememb omenjenega Zakona o tujcih nanašal prav na spremembe tega člena, da bi zadostile ustavnim zahtevam, ker Slovenija, tako kot vsaka država, preprosto potrebuje tak mehanizem.
Šefic zavrača, da bi sprememba zakona pomenila kriminalizacijo humanitarne pomoči
Eden očitkov vladi se je nanašal na definicijo tako imenovanega režima kompleksne krize, ki je sicer opredeljen v 20. členu Zakona o vladi. Šefic ga je pojasnil kot opis eksternalije, posebnega primera, v katerem se 10.b člen Zakona o tujcih sme aktivirati v primeru “izrednega stanja”, izredno stanje pa je opisal kot grožnjo obstoju države, pri čemer je pojasnil, da je naloga vlade tudi, da preprečuje, da bi do takega stanja sploh prišlo – s prepoznavanjem situacij, ki bi do tega lahko pripeljale.
Na obtožbe, da se s temi spremembami kriminalizira humanitarna pomoč, Šefic odgovarja, da to ne drži in bi bil absurd, da pa se mu zdi normalno, da v primeru, ko nekdo zlorablja humanitarno omoč za kriminalno dejavnost, za to kazensko odgovarja, ne glede na to za koga gre.
Šefic je še povedal, da so druge spremembe zakona še obsegale ureditev statusa državljanov Velike Britanije, ki v Sloveniji prebivajo zakonito ali bi to želeli, in spremembe potnih listov z biometrijo.
Aleš Ernecl
