Po svetu kljub upadanju novih okužb z virusom hiv narašča število okužb z drugimi spolno prenosljivimi boleznimi. Najzanesljiveje se lahko zaščitimo z uporabo kondoma. Pomembno vlogo o izobraževanju o zdravi in varni spolnosti v Sloveniji imajo različni prostovoljski projekti, saj te vsebine niso del rednega predmetnika v šolah.
Spolno prenosljive okužbe, kot so virusni hepatitisi, gonoreja, sifilis in klamidijske okužbe, po vsem svetu in tudi v Sloveniji naraščajo, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Najboljšo zaščito pred njimi pa tudi pred virusom hiv še vedno prinaša uporaba kondoma.
Razlogi za zvišanje spolno prenosljivih okužb v Sloveniji so po oceni Mojce Matičič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prav taki kot drugod po svetu. Vse bolj namreč popušča strah pred aidsom oziroma ga mlajše generacije sploh ne poznajo. Konec prejšnjega tisočletja je po njenih besedah namreč ravno strah pred okužbo s hivom spodbudil k zaščitenim spolnim odnosom in manj tveganemu spolnemu vedenju.
Med razlogi za več spolno prenosljivih okužb Matičičeva našteva tudi uporabo raznih pripomočkov za sproščeno spolnost, s katerimi popustijo zavore oziroma misel na možno tveganje pri spolno prenosljivih okužbah, in mobilnih aplikacij, ki vabijo k pogosto samo enkratnim spolnim odnosom z neznano osebo, katere zdravstvenega ozadja ne poznamo. Prav tako so, kot kažejo številne študije, tvegani spolni odnosi pogosti na potovanjih, je še izpostavila Matičičeva.
Starost, pri kateri imajo ljudje prvi spolni odnos, je v Sloveniji padla, zgodnja spolna aktivnost pa je povezana s tveganim vedenjem, kot so številnejši spolni partnerji, manjša uporaba kondoma, večji delež spolno prenosljivih okužb in neželene nosečnosti. Na NIJZ sicer ocenjujejo, da je večina mladih predvsem zaradi kampanj ob mednarodnem dnevu boja proti aidsu dobro informirana o hivu oziroma aidsu, a hkrati opozarjajo na slabo poznavanje drugih spolno prenosljivih okužb.
V Sloveniji vzgoja za zdravo spolnost ni del rednega predmetnika. “Kljub številnim prizadevanjem za izobraževanje izvajalcev vzgoje za zdravo spolnost in razvoju gradiv na področju spolne vzgoje, še vedno opažamo velika odstopanja v izvajanju,” so na NIJZ zapisali za STA.
Tri četrtine mladih, ki je zgodaj imelo spolni odnos, meni, da bi o spolnosti morali vedeti več. Med temi jih je večina dejala, da bi o spolnosti najraje izvedeli več od staršev in pri spolni vzgoji v šoli. Raziskava o spolni vzgoji med slovenskimi srednješolci je tudi pokazala, da sta skoraj dve tretjini informacije o spolnosti dobili prek interneta, kjer pa te niso vedno preverjene in strokovno korektne.
Izobraževalno vrzel na tem področju poskušajo zapolniti različni projekti izven šolskih učnih načrtov, kot sta projekt Mladi, zdravi in ozaveščeni Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana ter projekt Virus Društva študentov medicine Slovenije, ki na šolah izvajata delavnice o varni in zdravi spolnosti.
Kot je za STA pojasnila Lučka Marija Neudauer, so s projektom Virus, ki danes deluje na področju celotnega reproduktivnega zdravja, študenti medicine začeli pred 20 leti v okviru boja proti aidsu. V zadnjih letih pa so ena njihovih glavnih aktivnosti ravno delavnice varne spolnosti za dijake in učence.
Ti predznanje na tem področju zagotovo imajo, a kot je poudarila Neudaurejeva, je to generacija, ki veliko informacij dobi na spletu. “Pomembno je, da imajo nekoga, ki mu dovolj zaupajo, da ga te stvari upajo vprašati. Pogosto smo to ravno mi, saj je naša prednost, da smo jim po letih bližje in nas dojemajo kot mlade odprte osebe, poleg tega pa nas za razliko od njihovih profesorjev ne poznajo,” je še dejala. Tanja Povšič iz programa Mladi, zdravi in ozaveščeni pa poudarja, da lahko ključno vlogo pri pogovorih o spolnosti odigrajo tudi starši.
