8 C
Ljubljana
torek, 19 marca, 2024

Bobnarjeva ukinja še ljubljansko enoto avtocestne policije – kateri kriminalni združbi dela uslugo?

Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)

“Sodeč po številkah, ki smo jih pridobili v uredništvu, bi lahko zaradi političnih odločitev trpela varnost na cestah,” ugotavlja portal 24ur, po njihovih informacijah naj bi namreč 15. oktobra ukinili še ljubljansko enoto avtocestne policije. Generalna policijska uprava je že v začetku avgusta “začasno” ukinila enote avtocestne policije v Postojni, Celju in Mariboru, že takrat pa se je nakazovalo, da bodo temu vzorcu sledili tudi pri ljubljanski enoti. “Odlični rezultati avtocestne policije jih skrbijo. Očitno z ukinjanjem delajo usluge kriminalnim družbam in tistim, ki znotraj policije že leta ne počno nič,” je komentiral nekdanji notranji minister Aleš Hojs.

Potreba po ustanovitvi avtocestne policije ni stara eno leto, začetki njene ustanovitve segajo v leto 2003, pojasnjujejo na portalu 24ur in dodajajo, da je projekt dočakal realizacijo v času vlade Janeza Janše, ko se je politična garnitura zamenjala, pa so ga ustavili. Razlog za tako odločitev naj bi bila med drugim kadrovska podhranjenost policijskih enot – vodstvo policije je ocenilo, da je ob velikem pomanjkanju prometnih policistov to edina rešitev. Kot smo že poročali, je to nekoliko kontradiktorno z izjavo v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava, ki je za 24ur dejal, da “policistov, ki delajo na terenu, ni nič več, kot jih je bilo prej, saj so bili zgolj premeščeni iz enot, kjer so delali prej.

Nekdanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs je že pred časom ocenil, da je avtocestna policija s svojimi rezultati v preteklem letu dokazala, da je bila njena ustanovitev pravilna poteza – vsi podatki kažejo na to, da je bila izjemno učinkovita, pa tudi Dars je bil zadovoljen z njenim doprinosom na slovenskih avtocestah – zato so se tudi odločili za sofinanciranje določene opreme in s tem hkrati tudi za povečanje varnosti uporabnikov slovenskih avtocest. Tudi po poročanju Dnevnika so bili z delom ljubljanske enote pri Darsu zadovoljni, saj so na ljubljanskem avtocestnem obroču beležili za tretjino manj prometnih nesreč v primerjavi z letom 2019. Med razlogi, ki sta jih navedla notranja ministrica Tatjana Bobnar in Lindav, sta še nezadostna učinkovitost in finančna prepletenost avtocestne policije z Darsom.

Aleš Hojs (Foto: Polona Avanzo)

 

Zmanjšalo se je število prometnih nesreč, tudi poškodb cestne infrastrukture je manj
Kot je znano, je prva, ljubljanska specializirana enota avtocestne policije začela delovati že junija lani (kasneje pa še mariborska, celjska in koprska enota, do konca letošnjega leta pa naj bi se jim po načrtu pridružila še novomeška enota, tako da bi bilo z njimi pokrito celotno avtocestno omrežje). Statistika kaže, da se je, odkar po naših avtocestah vozijo tudi vozila avtocestne policije, število prometnih nesreč zmanjšalo, pomembno pa se je zmanjšal tudi delež tovornih vozil s prekoračeno osno obremenitvijo, tudi število poškodb cestne infrastrukture, za katero povzročitelj ni znan. “Zelo smo zadovoljni, da se je od začetka delovanja avtocestne policije občutno zmanjšalo število pretežkih tovornih vozil, ki uničujejo vozišče – manj poškodb infrastrukture pomeni manjše stroške vzdrževanja, manj del in zaradi tega manj oviranja prometa oz. njegovo večjo pretočnost,” so izpostavili pri Darsu in pojasnili, da se je sicer samo na širšem ljubljanskem območju, ki ga pokriva ljubljanska enota, torej na ljubljanskem avtocestnem obroču in vseh štirih vpadnih krakih avtocest nanj – gre sicer za prometno najbolj obremenjen del našega avtocestnega omrežja – v prvih štirih mesecih letos glede na enako obdobje leta 2019 (referenčno leto pred pandemijo covid-19) zgodilo skoraj za tretjino manj prometnih nesreč, to pa pomeni tudi manj zastojev.

 

Direktor uprave avtocestne policije Andrej Jurič (Foto: STA)

V uredništvu 24ur so pridobili Analizo prometne varnosti na avtocestah in hitrih cestah, ki jo je izdelal Sektor prometne policije – v njej so zaključili, da ustanovitev avtocestne policije ni prinesla želenega učinka oziroma napredka pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa. V odgovor tem očitkom je direktor Uprave avtocestne policije (UAP) Andrej Jurič dal izdelati odzivno analizo, iz katere so razvidne anomalije predhodne analize, neustrezne primerjave podatkov in statistika, ki dejansko kaže rezultate. Medtem ko torej v vrhu Policije menijo, da avtocestna policija ni bila učinkovita, pa uradna poročila kažejo drugačno sliko. Dejstvo je, da se je število prometnih nesreč, odkar obstaja avtocestna policija, zmanjšalo – lani jih je bilo skoraj 300 manj kot leta 2019. Policisti avtocestne policije so bili uspešni tudi pri preiskovanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj, ki jih je zaznati vse več.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine