15.9 C
Ljubljana
nedelja, 26 septembra, 2021

Banksterji iz zadeve Hypo krivi zlorabe položaja, obsojeni so na večletne zaporne kazni

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanje vodilne v finančni skupini Hypo Alpe Adria Antona Romiha, Božidarja Špana, Andreja Potočnika in Andreja Oblaka za kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja obsodil na večletne zaporne kazni, dolge med šest in osem let, ter vsakemu naložil plačilo okrog 35.000 evrov denarne kazni. Obsojeni, ki se današnjega izreka sodbe niso udeležili, bodo morali po pravnomočnosti sodbe vrniti tudi več milijonov evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.

Nekdanji predsednik uprave banke Hypo Alpe Adria Romih je bil obsojen na šest let zapora in plačilo 35.000 evrov denarne kazni, nekdanji direktor te banke Špan pa na šest let in šest mesecev zapora ter plačilo 35.000 evrov kazni.

Sodišče je nekdanjega generalnega direktorja Hypo Leasinga Potočnika obsodilo na šest let zapora in 35.000 evrov denarne kazni, najvišjo kazen pa je prisodilo nekdanjemu direktorju družbe Hypo Alpe Adria Consultance Oblaku, ki je dobil osemletno zaporno kazen in 37.000 evrov denarne kazni.

Sojenje v zadevi Hypo se je s predobravnavnim narokom začelo novembra 2015, ko je nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak priznala krivdo za pomoč pri zlorabi položaja in pranje denarja, v zameno za priznanje pa je pristala na leto in pol pogojne zaporne kazni. Preostali obtoženi krivde niso priznali.

Sodišče je pritrdilo mnenju specializiranega državnega tožilstva, da so banko s posli oškodovali za več milijonov evrov, denar pa skrivali v davčnih oazah. S skupnim delovanjem so zlorabili položaj, nato pa premoženjsko korist, ki je izvirala iz teh dejanj, preko Liechtensteina in Luksemburga razdelili in oprali z različnimi posli.

Oblak je po oceni senata s številnimi finančnimi transakcijami in menjavami za deleže v podjetjih prikrival izvor premoženja, ostali pa so denar, za katerega so vedeli, da izvira iz kaznivega dejanja, sprejeli in prikrivali izvor sredstev. Gre za kazniva dejanja, povezana z nepremičninskimi projekti na Ptuju in v Trzinu, po mnenju senata pa so se obsojeni, ki so bili na vodilnih položajih, s kaznivimi dejanji okoristili.

“Krivi so, ker so z namenom, da bi sebi pridobili premoženjsko korist, zlorabili svoj položaj,” je v obrazložitvi sodbe dejal sodnik ljubljanskega okrožnega sodišča Srečko Škerbec. To so po njegovih besedah storili ob pomoči že pravnomočno obsojene Tovšakove. “Precej hude krvi je bilo s strani obrambe in obtoženih, zakaj sem sprejel sporazum Tovšakove s tožilstvom. Ocenil sem, da so zakonska določila izpolnjena in nisem imel razlogov, da tega ne bi storil,” je pojasnil predsednik senata.

Dodal je, da nekateri obtoženi sprejmejo sporazum, ker se pokesajo, nekateri, ker se bojijo večje kazni; v vsakem primeru je to stvar obtoženih.

“Šlo je za enormen postopek in zapletena finančna dejanja,” je primer opisal Škerbec. Priče so prihajale iz Avstrije, Liechtensteina in Luksemburga, zapletlo pa se je pri branju obsežnih listinskih dokazov. Nekaj je bilo zapletov tudi z zdravstvenim stanjem obtoženih, prišlo pa je tudi do daljše prekinitve, zaradi katere je moralo sojenje steči znova.

“Obramba je 14-krat predlagala izločitev predsednika ali celotnega senata, nekaj se jih je nanašalo na izločitev dokazov,” je pojasnil. “Obramba je v zaključnih besedah večkrat poudarila, da senat ni sledil predlogom obrambe. Vendar pa sem odobril vsaj eno tretjino predlogov obrambe,” je dodal.

Zadnje novice

Sorodne vsebine