Ali evroposlanki prikrivata lobistične stike? – Ne prijavljata jih, čeprav opažajo, da ju obiskuje marsikdo

Glede na to, da se evropske institucije že leta otepajo očitkov na račun pomanjkanja transparentnosti, ne čudi, da se je večina evropskih poslancev lani januarja odločila, da glasuje za spremembo pravil, ki določajo pravila delovanja evropskega parlamenta. V skladu z njimi morajo vsi poslanci, ki imajo ključno vlogo pri pripravi zakonodaje in pogajanjih, javno objaviti, s kom se sestanejo v skladu z odobrenimi spremembami poslovnika Parlamenta EU. Sicer pa se k temu spodbuja tudi ostale evropske poslance. Če si pogledamo stike slovenskih evropskih poslancev z lobističnimi skupinami lahko vidimo, da najbolj dosledno temu pravilu sledi evropska poslanka Romana Tomc. Prijavila je namreč kar 13 stikov. Kljub temu pa je sama tista, ki je deležna napadov s strani Mladine, ki o poslancih, ki se stiki srečujejo raje ne poroča. Med take naj bi poročanju našega vira spadala evropska poslanka Irena Joveva, v pisarno katere so prejšnji teden videli vstopiti Beloruse. 

 

Po podatkih Transparency International EU je bilo od julija lani pa vse do danes zabeleženih 10.356 sestankov z lobisti, o katerih so evropski poslanci poročali. Odstotek evropskih poslancev, ki objavijo sestanek z lobisti, se je z 37 odstotkov iz meseca junija povečal na 44 odstotkov. Na splošno je to sicer dobra novica, vendarle pa je nemogoče mimo dejstva, da več kot polovica evropskih poslancev molči o tem s kom se srečuje.

Pri nas je lobistične stike prijavila polovica poslancev
Švedski poslanci so tisti, ki najbolj dosledno sledijo naporom k bolj transparentni uniji, kar 90 odstotkov jih je namreč prijavilo svoje lobistične stike. Po doslednosti jim sledijo Finci, Nizozemci, Luksemburžani in Danci. Na samo dno se uvrščajo Hrvati in Ciperčani, oboji namreč niso prijavili niti enega samega lobističnega stika. Med slovenskimi evropskimi poslanci je 50 odstotkov takih, ki so prijavili lobistične stike, to so Romana Tomc, Milan Zver, Milan Brglez in Klemen Grošelj.

Grošelj je prijavil srečanje s predsednikom uprave Leka in Novartisa pri nas Robertom Ljoljom in vodjo enote za javne zadeve v Novartisu Slovenija in Sandozu Gregorjem Makucem na temo delovanja Leka in Novartisa v Sloveniji in predsedovanja Slovenije Svetu EU.. Brglez je prijavil štiri srečanja in sicer srečanje s predstavniki podjetja Huawei na temo kibernetske varnosti, srečanje na temo staranja prebivalstva in varovanja pravic starejše populacije, srečanje na temo medgeneracijske solidarnosti v luči Covid-19 krize in srečanje na temo podnebnih sprememb v smislu, kako te vplivajo na človekove pravice. Slednje srečanje z Ekologi brez meja, Zavodom za pravično trgovino 3MUHE, Focus društvo za sonaraven razvoj, Mladimi za podnebno pravičnost, Ekvilibom in Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij je potekalo v Ljubljani.

Zver je prijavil devet srečanj, ki so bila povezana z njegovimi pristojnostmi, ki jih ima ta kot član odbora za kulturo in izobraževanje, velja namreč za stalnega poročevalca enega najbolj znanih programov v EU programa Erasmus+. Tomčeva je kot članica Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve, Delegacije za severno sodelovanje in odnose s Švico in Norveško ter delegacijo v skupnem parlamentarnem odboru EU-Islandija in v skupnem parlamentarnem odboru Evropskega gospodarskega prostora (EGP), nadomestna članica Odbora za notranji trg ter varstvo potrošnikov in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve prijavila največ srečanj in sicer na temo, ki jih njeno področje dela pokriva, od demografskih izzivov, vloge družine v prihodnosti EU, pravice potrošnikov pri kockanju preko spleta, dobrobiti živali itd.

Najbolj netransparentni sta Tanja Fajon in Irena Joveva
Težko je razumeti, kako lahko nekatere zmoti poslanka, ki je pravzaprav najbolj intenzivno delovala v duhu transparentnosti Unije, ne pa poslanci kot sta na primer Tanja Fajon in Joveva, ki nista prijavili niti enega lobističnega stika. Tomčeva se je na pisanje Mladine že odzvala kritično in zapisala naslednje: “Zgleda, da sem edina, ki prijavi vse stike. Sestanki potekajo samo z osebami, ki so vpisane v register preglednosti. Teme pogovorov: demografija, zaposlovanje, sociala. Spomnimo, Thaler, ki ni prijavil lobiranja, je pa vzel podkupnino, je bil iz stranke SD. Na napačne ciljate.”

Kdor vsaj malo pozna delovanje Evropske unije mu je jasno, da si ta prizadeva za večjo transparentnost in demokratičnost svojih institucij upravljanja, zato je posledično tudi prišlo do spremembe poslovnika Parlamenta EU. Kmečka logika je torej jasna: Kdor prijavi več stikov je tisti, ki srečanj z lobisti ne skriva, kdor pa ne, v našem primeru nekateri evropski poslanci z levega pola, spada med tiste, ki delujejo v popolnem nasprotju duha Unije. Zakaj bi torej kritiziral nekoga, ki podatke razkriva, tistega, ki jih ne, pa ne? Včasih se zdi, kot da bi živeli na povsem drugem planetu.