Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
“Tradicionalne vrednote, kot sta spoštovanje mame in očeta, so temeljne vrednote, ki bodo živele, dokler bo obstajalo človeštvo”, je dejal gost petkove oddaje Kdo vam laže, predstavnik Gibanja za otroke in družine Aleš Primc. V oddaji je med drugim spregovoril o ogromni udeležbi na shodu v podporo družinam in otrokom in se ob priložnosti zahvalil vsem podpornikom.
Pred Državnim zborom je v 27. septembra potekal zbor za zaščito otrok in družin v organizaciji koalicije “Za otroke gre”. Zbor je ljudi nagovoril k podpisu referenduma proti sprejetju novega spornega družinskega zakonika, ki istospolnim omogoča posvojitev otrok. Pričakovali so veliko udeležbo, izkazalo pa se je, da je prišlo več ljudi, kot je bilo pričakovano, “uspelo nam je, vsem skupaj nam je uspelo”, je ob tem povedal gost današnje oddaje Kdo vam laže Aleš Primc, ki je v drugem delu oddaje večkrat poudaril pomembnost demografije oziroma Urada za demografijo, ki ga je aktualna vlada ukinila in s tem poleg ostalih zdrsov in napak od začetka vladanja storila le še eno “napako” več, ki ima lahko velike posledice za slovenski narod.
Primc je uvodoma v zvezi z družinskim zakonikom poudaril, da smo o teh stvareh ljudje na referendumih odločali že trikrat in vselej z veliko večino odločili, da otrok potrebuje mamo in očeta. “Na vseh treh referendumih je 1.085.275 državljank in državljanov glasovalo za spoštovanje otrokove pravice do mame in očeta,” je poudaril Primc in dodal, da še vedno verjame v moč referendumov ter v to, da se bodo ljudje zganili. “20 let smo uspeli zavarovati naše otroke. To je zasluga zmag na družinskih referendumih. Velika večina se ne strinja s posvojitvami otrok v razmerja LGBTQIA+.”
“Prav tako ne z učenjem otrok v vrtcih in šolah, kako se spreminja spol in spolna usmerjenost,” je prepričan Primc, ki je ob tem še enkrat ponovil: “Ko gre za otroke, za mame in očete, ni predaje. Otroci so vse, kar imamo.” Izglasovana uzakonitev pravice istospolnih do posvojitve otrok za Primca ne pomeni poraza. “Poraz bi bil le, če bi prenehali z bojem za dobro otrok. Če pa naredimo vse, kar je v naši moči, delamo prav, tudi če takoj ne vidimo rezultatov našega dela.“
Ustavno sodišče mora dovoliti referendum
Pa se Primc ne boji, da bi referendum preprečilo ustavno sodišče, kot se sedaj namiguje? “To se je govorilo že leta 2011 in 2012 ter 2015. Vedno so napovedovali, da referendum ni dovoljen, pa vendar smo vztrajali in se nismo predali.” Kot je še pojasnil, so se lotili zbiranja podpisov, zatem pa zmagali tudi na Ustavnem sodišču ter z veliko večino glasov tudi na družinskih referendumih. Ustava in zakon sta enaka kot leta 2015. In Ustavno sodišče je leta 2015 odločilo, da je referendum dopusten. V primeru, da bi Ustavno sodišče tokrat odločilo drugače, pa bi moralo prelomiti svojo dosedanjo prakso, kar se v normalni pravni državi ne počne. To bi namreč pomenilo, da se ne upošteva enakih meril ob enakih primerih. Primc: “Če želi Ustavno sodišče pokazati, da je resničen varuh ustavnosti in zakonitosti, potem mora dovoliti tudi ta referendum.”
V Ljubljani na Trg republike ob shodu za zaščito otrok in družin, ki ga je pripravila Koalicija Za otroke gre. (Foto: STA)
Ukinitev Urada za demografijo je bila velika napaka
“Sredi julija v najbolj vročih poletnih dneh je Golobova vlada odločila, da hoče nadaljevanje demografske zime, z drugimi besedami, da hoče propad slovenskega naroda in našega načina življenja. Prepričan sem, da to ni stališče ogromne večine Slovenk in Slovencev ne glede na to, katero stranko so volili,” sporoča borec za pravice otrok in vodja sektorja za demografijo na ukinjenem Uradu za demografijo Aleš Primc. Napovedal je, da s tem ni konec boja, saj se bo urad vrnil še večji in močnejši – v obliki novega ministrstva.
“Zakaj je urad za demografijo sploh potreben? Slovenija že več kot 40 let nima stopnje rodnosti, ki bi zagotavljala naravno obnavljanje prebivalstva. To imenujemo demografska kriza oziroma demografska zima,” je pojasnil Primc. Stopnja, ki statistično zagotavlja naravno obnavljanje prebivalstva je 2,1 otroka na žensko v rodni dobi, Slovenija ima v zadnjih 20 letih povprečno stopnjo rodnosti samo 1,49. To pomeni, da nam samo v tem obdobju manjka približno 30 odstotkov otrok, potrebnih za naravno obnavljanje prebivalstva, oziroma okoli 160 tisoč otrok. Če k temu prištejemo, da se je samo v zadnjih 20 letih iz Slovenije v povprečju odselilo v tujino več kot 5.400 državljanov letno, lahko hitro izračunamo, da nam v demografskem smislu samo v zadnjih 20 letih “manjka” okoli 270 tisoč državljanov. “Boste rekli, kako pa to, da potem število prebivalstva v Sloveniji ne pada, ampak v zadnjih 20 letih celo rahlo narašča (leta 2002–1.994.000, leta 2021– 2.109.000)? Zelo enostaven odgovor.”
Po Prinčevem mnenju je zaskrbljujoče, da se je na stran zanikovalcev demografskih dejstev s stališčem, da “ključni problem ni v premajhnem številu otrok”, postavilo tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti na čelu z Luko Mescem, ki ga je Vlada RS določila za pristojnega za področje demografije. “To je strokovni škandal ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podobno, kot bi bil, če bi ministrstvo za zdravje zanikalo obstoj bolezni. To je seveda noro in škodljivo za našo prihodnost.” Prvo spoznanje in soglasje, ki je treba čimprej sprejeti v slovenski javnosti, gospodarstvu in politiki, da lahko pristopimo k reševanju demografskih izzivov, je, da ima Slovenija problem z nizko stopnjo rodnosti, ki traja že 40 let. “Ta problem je rešljiv. To je drugo potrebno spoznanje in soglasje na podlagi dejstva, da raziskave kažejo, da si pari želijo več otrok, kot jih potem dejansko imajo,” pojasni Primc.
Prebivalstvo je ključnega pomena za razvoj države
Prebivalstvo je ključen sestavni del in cilj vsega razvoja države. Investicije v družine zato ne smejo biti od države, javnosti in gospodarstva razumljene v prvi vrsti kot pomoč v stiski pomoči potrebnim, (čeprav gre mnogokrat tudi za to), ampak kot investicija v razvoj ter partnerstvo z družinami, od katerega imajo družine, država in družba velike koristi. Slovenija ima na področju družinske politike izgrajen dober sistem, ki pa je potreben stalne nadgradnje in izboljšav ter odzivanja na spreminjajoče se okoliščine.
