Piše: C. R., STA
Dostojen pokop umrlih po mnenju varuhinje človekovih pravic Simone Drenik Bavdek ni le moralna in etična zaveza, ampak človekova pravica. “To zagotavlja konvencija o zaščiti vseh oseb pred prisilnimi izginotjih, ki v Sloveniji velja od 14. januarja 2022,” je izpostavila ob ponovnih razpravah o dostojnem pokopu žrtev povojnih pobojev.
“Pravica do dostojnega pokopa je temeljna človekova pravica, ki zagotavlja temeljno dostojanstvo vsakega posameznika. Pomeni pravico posameznika in njegovih svojcev do pietetnega ravnanja s posmrtnimi ostanki, pravico do osebnega in družinskega življenja in pieteto do pokojnika, do dostojnega pokopa in ohranjanja groba,” so njene besede pri varuhu povzeli v današnjem sporočilu za javnost.
Pokop žrtev povojnih pobojev in izdaja njihovih mrliških listov je po besedah Simone Drenik Bavdek obveznost države po mednarodnem pravu človekovih pravic, ki obvezuje tudi Slovenijo. “Zato je skrajni čas, da država zagotovi dostojen pokop skladno z željami svojcev,” je poudarila.
Slovenija je v fazi prvega poročanja odboru za prisilna izginotja o uresničevanju pravic iz konvencije, je spomnila in ocenila, da je zgolj sprejetje zakona premalo. “Nujno je to pravico tudi dejansko uresničiti,” je izpostavila.
Kot je nadaljevala, so bili v Sloveniji povojni poboji leta 1945 dolga desetletja povsem zamolčani. Zaradi povojnega sistema, ki ni temeljil na spoštovanju človekovih pravic, je bilo o njih prepovedano govoriti. Svojci še do danes pogosto niso prejeli nobenega uradnega obvestila o smrti, kraju pokopa ali okoliščinah izginotja svojih družinskih članov. Posebej nerazumljivo je zanjo dejstvo, da številne žrtve še danes niso identificirane.
“Menim, da ima sedanja generacija politikov zgodovinsko priložnost, da to vprašanje uredi,” je navedla. Dolžnost države pa po njenih opozorilih ni zgolj odkritje grobišč, temveč tudi identifikacija žrtev, ureditev njihovega pravnega statusa ter zagotovitev dostojnega pokopa.
Glede kraja pokopa je po njenem pomembno upoštevati želje svojcev. Ljubljana je kot glavno mesto države glede na razsežnost povojnih pobojev na različnih koncih Slovenije, smiselna izbira za kraj pokopa, je dodala.
V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu v parlamentarni postopek vložile predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, levičarji proti
V SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu so sredi maja v parlamentarni postopek vložile predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa prenesli na ljubljanske Žale. Ljubljanski župan Zoran Janković je v odzivu dejal, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.
V Svobodi in Levici so predlagateljem očitali izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. “Dostojen pokop žrtev povojnih pobojev bi se lahko in bi se moral zgoditi že zdavnaj. Tudi v tem mandatu smo se o tem v koaliciji strinjali, za to si je prizadevala tudi predsednica države Nataša Pirc Musar, a je desnica raje izkoriščala te teme za svoj aktualnopolitični boj,” je dejala sokoordinatorica Levice in ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko.
