Piše: Jon Petek
Ko se je prebujala slovenska pomlad, je domača glasba vlivala optimizem in krepila narodno zavest. V času slovenske osamosvojitve so nastajale zimzelene uspešnice, ki ostajajo na programu radijskih postaj še danes.
Pred 30 leti se je z osamosvojitvijo države osamosvojila tudi slovenska kultura in glasbena scena. Komunistični režim in z njim represija sta dušila svobodo izražanja, tudi v pesmi. Glasbenike, ki so skozi besedila izražali nestrinjanje z oblastjo, so hitro utišali ali celo kaznovali. Ob koncu 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko se je prebujala slovenska pomlad, je slovenska glasba vlivala optimizem, upanje, krepila narodno zavest in ljubezen do slovenske identitete. Brez dvoma so bili vodilni slovenski glasbeniki Ansambel bratov Avsenik, zaradi njih je slovenska, zlasti narodnozabavna glasba postala prepoznavna po vsem svetu.
Avseniki so ohranjali nacionalno samobitnost
Zgodovinar Stane Granda je v članku Glasba in narodna zavest zapisal, da prav oni ohranjajo nacionalno samobitnost, čeprav so nekatere skladbe izvajali tudi v nemškem jeziku. »Leta 1990 so povsem nedvoumno pokazali tudi svojo politično demokratično opredelitev. Da je tako, dokazuje tudi obračun z njo, ki ga izvajajo pristaši multietičnosti slovenske kulture, pristaši anacionalne popkulture, ki so jo razglasili za tako imenovano govejo glasbo in jo na vse načine, predvsem pa s smešenjem izrivajo iz javnega življenja. Pogosto njeno izvajanje označujejo kot manifestacijo slovenskega primitivnega podalpskega nacionalizma,« je zapisal Stane Granda.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
-
Naslovnica posebne izdaje revije Demokracija. (Slika: arhiv Demokracije)
