Piše: Gašper Blažič
Očitno se tudi Evropska unija vse bolj zaveda, da je kibernetsko zelo ranljiva. Potem ko je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon kolege iz EU seznanila z dogajanjem v Sloveniji, očitno že pripravljajo ustrezne ukrepe.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je sinoči v izjavi ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju dejala, da je tudi na zasedanju opozorila, da je Slovenija v času predvolilne kampanje “verjetno posebej ranljiva pred tujim vmešavanjem”. To “lahko dokazuje tudi nedavni kibernetski vdor”, ki ga je na zasedanju omenila, kot tudi da se ozadje še preiskuje.
No, danes nekateri mediji po Evropi že pišejo, da je Slovenija tako rekoč sredi državljanske vojne s pomočjo tujega faktorja, saj da so se na predsednika slovenske vlade Roberta Goloba spravili celo tujci, ki imajo naročnike seveda iz Slovenije. Za zdaj največja vladajoča stranka ni sporočila niti imen oseb, niti imen organizacij, ki bi lahko stale za tem strahotnim dejanjem, ki ogroža tudi evropsko varnost. Neuradno pa je slišati, da so storilci isti kot v primeru kozmičnega dežja v državnem zboru, signal, podoben tistemu ob eksploziji atomske bombe, pa je prišel iz kleti na Trstenjakovi 8 v Ljubljani.
Naši viri opozarjajo, da je morda v kibernetskem napadu na predsednika slovenske vlade vključen tudi maščevalni motiv ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Odločna reakcija dveh časnikov Slovenske vojske je namreč odvrnila ameriško vojsko, da bi napadla Grenlandijo:
Po naših zadnjih informacijah pa obstaja realna možnost, da bo Robert Golob zaradi svoje globalne mirovniške vloge v roku nekaj let postal generalni sekretar Organizacije združenih narodov. Med njegovimi prvimi ukrepi naj bi bila izpustitev Nicolasa Madura iz ameriškega zapora.
