Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,19-23)
Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila vrata tam, kjer so se učenci zadrževali, iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmíte Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«
Praznik binkošti, »petdesetnica«, kakor rečejo nekateri (in to je prevod te besede, namreč »pentekoste«) zaključuje velikonočni liturgični čas. Ta odlomek iz Janezovega evangelija nas spet vrača v samo izhodišče, namreč na dan vstajenja. Pravzaprav na večer vstajenja, ko se Jezus prikaže vsem apostolom hkrati. Pravzaprav so bili prisotni tudi nekateri drugi učenci, ki so se skrivali pred oblastmi, tako pred Judi kot Rimljani. Kljub nekaterim poročilom, da je Jezus vstal, še niso verjeli. Živeli so v strahu. Videli so samo zlo, smrt, trpljenje, brezup.
V preteklih dneh in tudi tednih, praktično vsaj skozi zadnjo tretjino velikonočnega časa, smo spremljali evangelijske odlomke o Svetem Duhu, večinoma iz Jezusovega poslovilnega govora na veliki četrtek – to je objavil evangelist Janez. Ta del evangelija zaključuje, pred Jezusovim pasijonom, Jezusova velikoduhovniška molitev. Jezus je v tem govoru napovedal prihod novega, drugega Tolažnika. Sam namreč odhaja in v takšni, povsem človeški telesni obliki, ne bo več navzoč. Po vstajenju se je prikazoval štirideset dni in nato šel v nebesa. Sledi desetdnevna duhovna priprava na izpolnitev obljube. Starodavni judovski praznik »šavuot« (po naše praznik tednov) se je obhajal 50 dni po judovski veliki noči (pesah oz. pasha – to pomeni mimohod). Povezan je bil z zaključkom žetve ječmena. Na dan tako prihajajo sadovi pashe, tako v naravi kot tudi na duhovnem področju.
In tudi binkoštni praznik je dejansko sad velike noči. Tako trpljenje in smrti kot tudi vstajenja. Jezus je na križu »izročil duha« ob smrti, kmalu zatem so mu prebodli stran, pritekli sta kri in voda, znamenje Božjega usmiljenja. Sveti Duh je lahko prišel, ko je bil Jezus poveličan na križu. Velikonočni dogodek, ko se Vstali prikaže prestrašenim učencem, predstavlja prvo veliko razodetje delovanja Svetega Duha. Jezus prinaša mir, pozdravlja jih kot Usmiljeni, ki se ni pohujšal zaradi njihove strahopetnosti. Kot drugo: Jezus učence pošilja. Od svojega Očeta je dobil poslanstvo, sedaj ga daje naprej. Gre za misijonsko poslanstvo, ki pa se bo začelo uresničevati na binkoštni dan. Jezus nato dihne vanje. Znova »izroči d(D)uha« naprej. Brez Svetega Duha je nemogoče uresničevati poslanstvo, ki jim ga daje Jezus. Gre za sodelovanje slabotne narave ter milosti, ki jo daje Bog. Prvo poslanstvo, ki jim ga Jezus podeli v tem odlomku, je odpuščanje grehov. Ne samo osebno, ampak tudi razglašanje v imenu Boga, da so ljudem odpuščeni grehi, kar dandanes poznamo kot zakramentalno spoved.
Več:
(MISEL ZA BINKOŠTI) “Kakor je Oče mene poslal, tako jaz vas pošiljam”
